18. Vzporednik

Iz olimpijske Italije se nam je oglasil Nejc Jemec. Predstavil nam je spremenjeno podobo Cortine d'Ampezzo ter nekaterih drugih bližnjih (in malo manj bližnjih) krajev, v katerih so uredili prizorišča tekmovanj. Govorili smo o mobilnosti osebja in obiskovalcev, nekoliko manj megalomansko zastavljeni organizaciji tekmovanja od običajnih izvedb olimpijskih iger, pa tudi o nekoliko bolj ležerni atmosferi, kar zadeva varnostne protokole.

V teh dneh je naša pozornost usmerjena zlasti v zimske olimpijske igre Milano Cortina, še ene, na katerih je Mednarodni olimpijski komite ruskim športnikom nastope dovolil le pod nevtralno zastavo. Kako igre spremljajo v Rusiji in kako je prepoved sploh vplivala na ruske športnike? Z moskovsko dopisnico Heleno Ponudič tudi o boju ruske dume proti zahodnim sankcijah na drugih področjih ter poteku vojne in pogajanj o njenem končanju le nekaj dni pred četrto obletnico začetka ruskih napadov na Ukrajino.

Na dan odprtja 25. zimskih olimpijskih iger že vsi poznamo bistvene številke, povezane z izvedbo športnega dela spektakla. Kako pa je z vzdušjem na sodelujočih prizoriščih, kakšna so pričakovanja gostiteljev in navijačev, ali je prisoten strah pred varnostnimi tveganji, kakšna bo finančna slika po končanih igrah in kakšen vtis bi rada država gostiteljica zapustila, ko bo olimpijski ogenj ugasnil? Naša italijanska dopisnica Mojca Širok se nam bo oglasila iz neposredne bližine milanskega stadiona San Siro, kjer se bo samo nekaj ur zatem začelo slovesno odprtje iger.

V Srbiji se študentski protivladni protesti kar nadaljujejo, zdaj pa je temperaturo dodatno dvignil še upor tovornjakarjev, ki so zaprli mejne prehode z Evropsko unijo. Predsednik Aleksandar Vučić je iz dneva v dan v težjem položaju, saj si zaradi žvižganja navijačev ne more več privoščiti niti obiska športnih prireditev. V javnosti se po novem še najraje pojavlja na platformi TikTok.

Tokrat z našim dopisnikom neposredno po izrednem vrhu članic, ki ga je sklical predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Kako se bo Evropa zoperstavila Trumpovemu lomastenju, ki se ne ustavi niti pri težnjah po ozemljih zavezniških držav. Kaj se bo Evropska Unija odločila storiti z dvema pomembnima gospodarskima sporazumoma, z Mercosurjem in ZDA? So Bruseljčani res že preživeli najbolj duhamoren dan letošnjega leta?

Z ameriškim dopisnikom tokrat o vsiljenih temah, ki jih s svojim lomastenjem po različnih delih sveta narekuje Donald Trump. Pa tudi o tem, kako se na Trumpovo nepriznavanje mednarodnega in ameriškega notranjega prava odzivajo mednarodne in ameriške institucije, mediji in državljani ZDA. Ali je sploh še mogoče govoriti o zgolj globoko razdeljeni ameriški družbi ali že kar o dveh različnih svetovih?

Približno 45.000 gospodinjstev v Berlinu je po politično motiviranem požigu električne infrastrukture več dni ostalo v temi in mrazu. Nevšečnosti po vsej državi povzroča tudi sneg, duhove pa buri eden največjih bančnih ropov v njeni sodobni zgodovini.

S hrvaško dopisnico analiziramo odmeve na nedavno provokacijo pevca in političnega ideologa Marka Perkovića - Thompsona, s katero je sprožil nov val prerekanj o tem, kako naj se država spopade s porastom podpore skrajno desničarskim gibanjem. Sicer pa so hrvaški kolegi pripravili tudi posebno praznovanje z radijskim maratonom, ko se v 100 urah programa izmenja 100 voditeljev. Hrvaški radio namreč v letu 2026 praznuje 100 let.

Božič na Bližnjem vzhodu ni kaj dosti drugačen od prejšnjih. Ta teden odmeva izjava izraelskega obrambnega ministra Kaca, ki je napovedal vzpostavitev oporišč v Gazi in dejal, da Izrael ozemlja ne bo zapustil. To je v nasprotju s Trumpovim mirovnim načrtom, ki predvideva umik. Kakšni so odzivi na te navedbe? Pogledamo tudi v Betlehem, kjer so prvič po dveh letih žalovanja zaradi vojne in žrtev v Gazi postavili božično drevo in prižgali božične luči.

Letošnje leto si bodo naši rojaki v Avstriji zapomnili po tem, da je bilo po daljšem času družbenopolitično življenje zelo burno, manjšinskih vprašanj pa je raje več kot manj. Petra Kos Gnamuš poroča tudi o prvi vožnji po novi hitri železnici med Gradcem in Celovcem, pa o spominskem muzeju podružnice Mauthausna na avstrijski strani Ljubelja, o novi smučarski sezoni in o najatraktivnejšem božičnem sejmu na oni strani Karavank.

Kako bo Italija preživela te predpraznične dni med napovedano veliko splošno stavko, ki jo organizirajo najvidnejši delavski sindikati? Kako bo praznoval svoj prvi božič na svetem sedežu papež Leon XIV.? Kakšne prepire poznajo v slavni Italijanski kuhinji, ki jo te dni pod zaščito prevzema UNESCO?

V Rusiji so kakršnakoli mnenja o najnovejših prizadevanjih za končanje ukrajinske vojne redkejša od redkih zemljin. Sicer pa ljudje prihajajoče praznike očitno praznujemo tudi v času vojne. In nič drugače ni v ruskem primeru, vojna in sankcije gor ali dol.

Kaj nameravajo z nami početi evrobirokrati, ki nam očitajo možnost proračunskih nepravilnosti? Kdaj, če sploh kdaj, se bo mirovnim pregovorom med Rusijo in Ukrajino pridružila Evropska unija in kako bo v prihodnjih dveh letih z reparacijskim financiranjem Ukrajine, ki mu nasprotuje predvsem Belgija? Kako lahko 15-letnik doktorira iz kvantne fizike, in kako 8-letnik imigrantskih korenin postane nova reperska zvezda? Kako nesrečni so Italijani, kadar morajo v Evropskem parlamentu jesti karbonaro, pripravljeno na bolj severnjaški način? Menda so pripravljeni vložiti uradni protest.

Po še enem od preobratov v mandatu ameriškega predsednika Donalda Trumpa bodo objavili vse dosjeje o Jeffreyju Epsteinu. Ali bo javnost res dobila vpogled v obsežno dokumentacijo o nekdanjem vplivnem finančniku, ki je spolno zlorabljal mladoletnice, in njegovih prijateljih oziroma znancih na položajih moči, bo odvisno tudi od manevrov, ki so še preostali nezainteresiranim za razkritja. Z ameriškim dopisnikom Andrejem Stoparjem tudi o iskanju oziroma ustvarjanju teroristov v Venezueli. Uradno se Združene države Amerike borijo proti narkokartelom, a ljudje blizu Trumpa imajo za državo po padcu Nicolasa Madura že ideje, kakšna naj bi bila prihodnost. Odnosi s Savdsko Arabijo pa bi bili ta hip težko boljši. V Beli hiši so gostili prestolonaslednika Mohameda bin Salmana.

V Srbiji so se protestom proti koruptivnosti vlade Aleksandra Vučića pridružile vse številnejše gladovne stavke sorodnikov žrtev zrušenega nadstreška v Novem Sadu. Medtem tako srbska kot hrvaška politika skrbita za nova razburjenja in nejevoljo med prebivalstvom. Prilizovanje Združenim državam Amerike in Trumpovemu zetu z oddajanjem zgodovinske, spomeniško zaščitene stavbe generalštaba je šlo predaleč. Tudi hrvaške zavrnitve kulturnih prireditev srbske manjšine v Vukovarju in Splitu jim gredo v nos.

Različne oblike nestrpnosti, ki so jim bili letos priča naši zamejci na avstrijskem Koroškem, od razvpite policijske racije na Peršmanovi domačiji do mazanja dvojezičnih tabel, še vedno niso dočakale pravega razpleta. Kar zadeva Slovence na obeh straneh meje, vzbuja mešane občutke tudi te dni odprta moderna železniška povezava med Celovcem in Gradcem. Hitra Goliška železnica bi z navezavo na Baltski koridor do Trsta lahko postala nov trn v peti za Luko Koper.

Nemški duhovnik je v teh dneh po naključju odkril, da je vnuk arhitekta holokavsta Heinricha Himmlerja. Med brskanjem po spletu je namreč izvedel, da je imela Hedwiga Potthast, njegova babica, med drugo svetovno vojno, preden je rodila njegovo mater, afero z nacističnim politikom.V pogovoru z nemško dopisnico tudi o tem, da v dneh, ko pri nas obeležujemo dan reformacije, v deželi Martina Luthra izhajajo knjige, ki močno razburjajo javno mnenje in sprožajo sočne debate: od izvažanja nemškega orožja v Rusijo do analize nedavne volilne zmage neonacistov v Turingiji.

Ker se je turistična sezona že končala, z našo hrvaško dopisnico tokrat ne štejemo turiste, ampak megavate. Hrvaška namreč že nekaj časa razmišlja o gradnji lastne jedrske elektrarne, sploh če se s Slovenijo ne bodo uspeli dogovoriti o izgradnji drugega bloka v Krškem. Štejemo pa tudi milijone, skoraj milijarde, ki jih hrvaške bolnišnice dolgujejo veletrgovcem z zdravili, zaradi česar je zdravstveni sistem na robu zloma.

Belgija je četrta najbolj zadolžena članica EU, pa tudi po stabilnih in dolgotrajnih vladnih zasedbah že dolgo ne slovi. Ko belgijska vlada kljub ali prav zaradi teh dejstev skuša uvesti ostre varčevalne ukrepe, ni nič nenavadnega, če se ji zgodi ulica. Protestniki, ki jih v Bruslju videvamo te dni, prihajajo iz vseh družbenih in starostnih skupin. Medtem pa se v elitnem delu iste evropske prestolnice obrambni ministri istočasno pogovarjajo o strateških oboroževalnih izdatkih do leta 2030, kar tudi ne bo izboljšalo krvne slike proračunov držav članic. Južna soseda Francija pri vsem povedanem ni izjema, in tudi tam pri kolobarjenju z vladami zdaj že ne zaostajajo več veliko za Belgijo.

Z olajšanjem, odobravanjem in obenem precejšnjo mero skepticizma je svet sprejel novico o sporazumu med predstavniki Izraela in Hamasa, ki v prvi fazi prinaša prekinitev ognja v Gazi in izpustitev talcev. To je začetek, nadaljevanje pa prinaša kopico odprtih vprašanj. Denimo to, kako bodo Palestinci živeli v popolnoma porušenem okolju.