Evropa Osebno

Gostja Evrope osebno je 90-letna Šinka Pirija iz Jezer na otoku Murter. Pri 17. letih se je zaposlila v tamkajšnji tovarni, kjer so predelovali ribe. Ta predelovalni obrat je otočankam dajal sploh prvo pravo možnost zaposlitve, zato ne preseneča, da gospa Šinka in preostalih 5 žensk še danes navdihuje mlajše generacije. Čeprav otoka razen nekaj obiskov Šibenika praktično ni nikoli zapustila, je pri svojih 90. letih zadovoljna gospa, ki uživa v življenju.

Fernando Almeyda je trideset let star odvetnik in aktivist za človekove pravice s Kube, ki je pred režimom pobegnil v Srbijo. V Evropi osebno spregovori o otroštvu na Kubi, dolgih Castrovih govorih, lakoti, ki uradno nikoli ni obstajala, protestih, tajni policiji, pa tudi naravi in borilnih veščinah.

Eden najuspešnejših srbskih režiserjev ne skriva, da je jugonostalgik. Vseeno poudarja, da je bila nekdanja država verjetno samo iluzija. Na težave prejšnjega sistema je sam najbolje opozarjal s filmi. In to še vedno počne, ne glede na to, da želi trenutna srbska oblast z njim brutalno obračunati. Z Goranom Markovićem, režiserjem filmov Nacionalna klasa, Variola vera, Majstori majstori, Turneja, Tito in jaz, ... se je pogovarjal Gašper Andrinek.

Mark Webber je v svoji bogati karieri v kraljevem razredu dirkaškega športa dosegel devet zmag, od tega dve na prestižni Veliki nagradi Monaka. Po koncu dirkaške kariere je ostal aktiven na številnih področjih, med drugim je ambasador znamk kot so Porsche, Red Bull in Rolex.

Gost Evrope osebno je 54-letni Berlinčan Michael Knodt. Oče štirih otrok, neodvisni novinar in konopljin pacient, ki vsak mesec v lekarni brezplačno dobi 90 gramov konopljinih cvetov. Je vplivnež, kritičen do vplivnežev. Tudi o nemški napovedi polne legalizacije konoplje. Sem konopljin pacient. Z njo se zdravim že 25 let. Uradno dovoljenje s strani nemške agencije za zdravila pa sem dobil leta 2014. Takrat je tako dovoljenje predstavljalo redko izjemo, dobilo ga je samo nekaj sto bolnikov v celi Nemčiji. Predložiti sem moral veliko dokazil in opraviti vse preglede. Od leta 2017 pa lahko konopljo uradno dobim v lekarni. Nemčija je edina država, v kateri lahko kronični bolniki, ki dokažejo, da resnično potrebujejo konopljo za zdravljenje, v lekarni brezplačno dobijo konopljo. S seboj lahko nosim do 90 gramov, kolikor je dobim na mesec na recept. Michael Knodt

Rodila se je v Zagrebu, kjer je leta 2006 diplomirala iz veterine. Danes je veterinarka bolj v prostem času, saj se je leta 2017 vpisala še na Akademijo dramske umetnosti, smer režija dokumentarnega filma. Svoji akademski področji velikokrat združuje v dokumentarnih filmih, v katerih so živali glavni protagonisti. Sunčica Ana Veldić se je pred časom se je v Ljubljani mudila kot gostja in članica žirije festivala kratkega filma FEKK, kjer je pripravila tudi predavanje z naslovom Naracija filma z nečloveškimi protagonisti.

Nemec Mario Dieringer je zajemal življenje z veliko mavrično žlico, dokler ga različne okoliščine niso potisnile na dno. Razmišljal je o tem, da bi si vzel življenje. Pravočasna psihoterapevtska pomoč in želja po življenju sta ga prignali do tega, da danes skupaj s svojim psom Tyrion hodi po svetu, sadi drevesa spomina na žrtve samomora in na podlagi svojih izkušenj ljudi ozavešča o duševnem zdravju. Prej sem živel na 240 kvadratih in imel vse stvari, ki bi si jih lahko zaželel. Zdaj pozimi živim v stanovanju s 14 kvadrati in sem srečnejši kot kadarkoli. Res vam polagam na srce – spremenite to, kar vas spravlja v slabo počutje. Še ena pomembna stvar: živite življenje, ki temelji na vašem bivanju tukaj in zdaj, ter ne na lastništvu in imetju. Mario Dieringer Zapiski Trees of Memory

Irene in Antoine Kaufmann sta leta 2017 prevzela posest z vinogradi v vinogradniškem mestecu Aesch, ki je od Basla odmaknjeno slabe pol ure vožnje. Novo obdobje se je začelo z njunim prihodom, saj so iz vinogradništva na količino prešli na vinogradništvo v kakovosti. In se osredotočili na pridelavo organskih in biodinamičnih vin. Leta 2019 so se preimenovali v klet Klus177. Po dolini in imenu ceste, kjer so vinogradi in njihova domačija.

Latvijski glasbenik in komik Ralfs Eilands je glasen kritik ruskega režima. Ralfs Eilands je že od enajstega leta vpet v latvijsko glasbeno sceno, kot dvajsetleten je leta 2013 Latvijo zastopal tudi na tekmovanju za pesem Evrovizije. Čeprav je osvojil zadnje mesto, ga to ni ustavilo, ampak spodbudilo. Že od leta 2014 je glasen in kritičen do ruskega delovanja v Ukrajini. Februarska invazija ga zato ni presenetila, ga je pa razžalostila in razjezila.

Katherine Dunn je okoljska novinarka, trenutno urednica Oxfordove mreže za okoljsko novinarstvo, kjer se sprašujejo, kako poročati o okoljski krizi, kje iskati vire, in kakšna je povezava med pandemijo, vojno in okoljem. Katherine Dunn je Kanadčanka, ki že vrsto let biva in deluje v Veliki Britaniji. Trenutno deluje kot urednica Oxfordove mreže za okoljsko novinarstvo, kjer novinarje, urednike in pisce usmerjajo in jim pomagajo pri obravnavanju okoljskih tematik. In če spremljate novice zadnjih nekaj let, sta zavedanje in poročanje o podnebnih spremembah pereča, boleča, a hkrati tema, s katero se moramo ukvarjati vedno znova. To poglobljeno počne tudi Katherine, ki bo v pogovoru za Evropo osebno več povedala o poročanju o okoljski krizi, kje iskati vire, kakšna je povezava med pandemijo, vojno in okoljem in zakaj je dobro o okolju poročati skozi lokalne oziroma osebne zgodbe.

Filip Mrvelj je svetovno znani ulični slikar iz Slavonskega Broda, ki se je pred leti vpisal tudi v Guinessovo knjigo rekordov. Hrvaški ulični slikar Filip Mrvelj je nedavno ob prazniku čebel poskrbel, da je na Prešernovem trgu v Ljubljani zrasel cvetoč travnik. Njegovi slikarski projekti po vsem svetu poskrbijo, da se slika kot po čudežu postavi pokonci, čeprav vsi opazovalci vemo, da je naslikana v dveh dimenzijah na ulični tlak. Otroško presenečenje nad anamorfnim slikanjem oz. slikanjem s pomočjo optične prevare je še večje in bolj otipljivo, če naslikan motiv gledamo skozi lečo fotoaparata ali kamere ali če preprosto v slogu današnje mode - skozi lečo pametnega telefona. Potem kranjske sivke letijo nad tlemi, travnik ali kak drug motiv pa vstane s tal s pomočjo vidne prevare. "V Slavonskem Brodu sem pred desetletjem poslikal 1300 kvadratnih metrov, ko je Guinessov rekord znašal še 860 kvadratov. Uradno tiste slike sploh nismo  prijavili, ker sem si napačno razlagal njihove propozicije, pa še finančn

Pogovor z urednikom slovenskih sporedov na avstrijski radioteleviziji ORF v Celovcu. Marijan Velik počne veliko stvari. Je urednik slovenskih sporedov na ORF v Celovcu, predsednik krovne športne organizacije Slovencev na avstrijskem Koroškem in tudi selektor manjšinske nogometne reprezentance. To se mu ne zdi nič nenavadnega, saj je imel odličnega vzornika; njegov oče je bil med drugim ravnatelj in župan. Marjan Velik o svojih izkušnjah v športu in njihovem povezovanju na radijsko področje: "Moram povedati, da sem mnogo profitiral od tega, da sem bil že v zelo mladih letih kapetan enega moštva. Dejansko sem od vodenja ekip, kajti tudi kot kapetan vodiš ekipo, mnogo prevzel, kar opazil pri šolanjih znotraj ORF-a."   O koroških Slovencih in tem, da so vsi multifunkcionarji: "Tudi moj oče je imel veliko funkcij, bil je ljudskošolski ravnatelj, župan naše občine v Selah, bil je podpredsednik slovenskega atletskega kluba, podpredsednik slovenske športne zveze. Nas, koroških Slovencev, je tako malo, da nam j

Kate Wagner je ameriška novinarka in pisateljica, ki se je navdušila nad kolesarstvom in Slovenijo. Ali si lahko predstavljate, da obstaja ameriška novinarka in pisateljica, ki trenutno piše skoraj izključno o slovenskem kolesarstvu? To je 28-letna v Chicagu živeča Kate Wagner, katere meteorski vzpon na publicističnem področju bi lahko primerjali z vzponom Tadeja Pogačarja v svetovnem kolesarstvu. Nekdanja klasična glasbenica in arhitekturna kritičarka se namreč s pisanjem o kolesarstvu ukvarja šele dve leti, vendar si je že utrla pot v najpomembnejše kolesarske publikacije v angleškem jeziku. Novo življenjsko poslanstvo si je našla v pisanju člankov o osebnostih in zakulisju slovenskih uspehov v kolesarstvu. V zadnjih dneh je bila na obisku v Sloveniji, kjer je zbirala gradivo za daljši članek o Tadeju Pogačarju, o katerem že nastajajo tudi prvi zametki knjige. Kate Wagner se bo zaradi tega projekta letos v Slovenijo še vrnila za daljše obdobje, ob njenem tokratnem, recimo temu informativnem, obisku pa s

Med letoma 2003 in 2009 je bil Thierry Vissol svetovalec Evropske komisije o avdiovizualni politiki, kljub več kot 30-letni karieri svoje funkcije ni nikoli razumel strogo uradniško. Thierry Vissol je kot evropski uradnik deloval 36 let. Med letoma 2003 in 2009 je bil svetovalec Evropske komisije o avdiovizualni politiki in bil neposredno vpleten v projekt Evropske in monetarne unije, svoje funkcije nikoli ni razumel strogo uradniško. Pravi, da je bila Evropska komisija takrat drugačno okolje, ki je omogočalo, da so pobude prihajale od spodaj navzgor. Danes z grenkobo ugotavlja, da (to) ni več tako. "Odpušča se novinarje, karikaturiste zaradi kritike o transfobiji in homofobiji. Seveda je popolnoma jasno, da je treba manjšine zaščititi in se boriti za njihove pravice, ampak ne smemo pa s tem zatreti drugih."   Ko je v Evropski komisiji organiziral razstavo karikatur, kritičnih do Evropske unije, je nadrejenim uspel razložiti, da je to pravilen način odpiranja razprave o evropskih vprašanjih. O tem je pr

Sogovornik je v mladosti na srednjih valovih poslušal Radio Slovenija, ki se ga je slišalo tudi v Stuttgartu. Takrat se je odločil, da bo delal na radiu. Leon Štebe se je rodil v Nemčiji. Skupaj s slovenskim staršema so med slovenskim osamosvajanjem na srednjih valovih poslušali Radio Slovenija, ki se ga je slišalo tudi v Stuttgartu. Takrat se je odločil, da bo nekoč delal na radiu. Zdaj je eden izmed voditeljev na berlinskem javnem radiu. "Javni radio pride še posebej do izraza takrat, ko je kriza. To smo videli med pandemijo, to vidimo zdaj, ko je vojna v Ukrajini."

Lana Abramishvili, edina sodna prevajalka in tolmačka za gruzijski jezik pri nas. "Oprosti, jutri ne morem, sem cel dan v zaporu." – Tako se je začelo dogovarjanje za intervju.   Lana Abramishvili je edina sodna tolmačka za gruzijščino pri nas, prek ambasade skrbi za vse nevšečnosti, v katerih so udeleženi državljani Gruzije. V Slovenijo je prišla pred 17 leti prek Nemčije, kamor je odšla kot varuška, a se je potem njena družina službeno preselila v Slovenijo. Od leta 2005 je bolj ali manj stalno pri nas, vmes je le končala študij v domovini. "Ko pridem tja, je prva stvar, ki jo ti ljudje dobijo, upanje. Običajno ne grem tja zgolj kot tolmačka, ampak tudi kot predstavnica veleposlaništva. Pomagam, kolikor lahko."   Lana je pred nekaj meseci odprla tudi eno redkih gruzijskih restavracij pri nas: "Restavracijo sem odprla za svojo dušo. Vedno sem si želela nekoč odpreti gruzijsko restavracijo, z njo imam v Sloveniji tudi delček svoje države, Gruzije. "

David Fricker je na ukrajinsko-madžarsko mejo pripeljal avtobus s tri tisoč plišastimi igračkami, ki jih na železniški postaji deli med ukrajinske otroke. David Fricker je 40-letni strojevodja iz Velike Britanije. Na Madžarsko je pred dnevi pripeljal avtobus s tri tisoč plišastimi igračkami, ki jih na obmejni železniški postaji deli med ukrajinske otroke. David je bil ob začetku vojne na dopustu v Budimpešti, ganilo ga je, ko je videl, koliko ukrajinskim otrokom pomenijo toplina in plišaste igrače. V svojem kraju je organiziral humanitarno akcijo in zdaj vsaj malo razveseli najmlajše ukrajinske begunce. David Fricker je gonilna sila in dobesedno šofer projekta Tedy Busz. "Danes zjutraj je eden izmed prostovoljcev k našemu avtobusu pripeljal že malo večje dekle, kakšnih 14 let je bila stara. Prestrašena in nezaupljiva je bila, malo ji je bilo nerodno, hitro smo prebili zid in brez sramu si je izbrala velikega in kodrastega medvedka, ki ga je trdno stisnila k sebi."

Klaus Unterberger v Avstriji, pa tudi širše, velja za velikana javnih medijev, saj praktično svojo celotno kariero dela na avstrijski javni radioteleviziji ORF. Velja za velikana javnih medijev v Evropi, še posebno v domači Avstriji. Zadnja leta ga Avstrijci ne prepoznavajo le po njegovem novinarskem delu, ampak tudi kot vodjo oddelka za javno vrednost na avstrijski javni radioteleviziji (ORF). V zadnjem času se veliko ukvarja tudi s pobudo oz. manifestom za izboljšanje spletnih platform javnih servisov, sopodpisnika tega manifesta sta recimo tudi Jürgen Habermas in Noam Chomsky. Klaus Unterberger je nekdo, ki ve, kako morajo delovati javni RTV-servisi. Hkrati tudi ve, da so vedno pod udarom politike. V zadnjih štiridesetih letih, odkar dela na ORF, ni bilo dneva, dodaja, ko politika ne bi poskušala vplivati na medij. In na podlagi vseh svojih izkušenj ugotavlja, da je slovenska javna RTV v kritičnem položaju.

Matthew Caruana Galizia je malteški novinar, sin umorjene Daphne Caruana Galzia. So ljudje, v koži katerih si marsikdo želi biti, in so taki, ki jih hkrati občuduješ, a si nikakor ne želiš biti na njihovem mestu. Eden od teh je zadnja leta Matthew Caruana Galizia. Na intervju je konec lanskega leta prišel kot duh, izmozgan, s polurno zamudo. Že od oktobra 2017 se bori za to, da bi našli in obsodili morilce in naročnike umora njegove mame, preiskovalne novinarke, ki je na Malti odkrivala mafijske posle tamkajšnje vlade. Matthew je tudi direktor fundacije, ki nosi mamino ime. Pravi pa, da je prav novinarstvo zadnje, kar ljudem ostane, ko državne ustanove ne delujejo več.

"Želimo si ostati v svoji državi in govoriti svoj jezik kot del Evropske unije," pravi tolmačka in kulturnica Kateryna Rietz-Rakul. Kateryna Rietz-Rakul je Ukrajinka, ki že 20 let živi v Berlinu. Dejavna je v društvu Kul'tura, ki poskuša mednarodni javnosti predstaviti ukrajinsko umetnost. Sicer pa profesionalno tolmači pet jezikov. Med drugim je tolmačila med sprejemanjem Minških sporazumov leta 2014. Trenutno pomaga pri tolmačenju ukrajinščine za nemški časnik Die Welt. Ob enem izmed govorov ukrajinskega predsednika Zelenskega so jo premagale solze. Podrobneje se predstavi v Evropi osebno.