Noetova Banda

Rusija je pred časom v vesolje poleg miši in gekonov poslala tudi 20 polžev. Orjaški afriški polži pa so postali uspešnica med hišnimi ljubljenčki na Hrvaškem, prvi vzgojitelj je prve nabavil prav v Sloveniji. Polže in školjke z vsega sveta zbira biolog Jan Simič. Najprej jih je začel nabirati na obalah slovenskega in Jadranskega morja potem še zbirati in rezultat 25-letnega nabiralništva si lahko ogledate v na novo odprtem muzeju. Muzej Čarobni svet školjk v Piranu je izjemen in edinstven. Ima približno 4000 primerkov školjk in polžev vseh morij in celin sveta. Čeprav je 99 odstotkov vrst izumrlo, naj bi jih bilo danes nekje 200 000 vrst mehkužcev. Kot pravi Jan Simič: »Kakšni morski psi, ali levi - polži in školjke so šele zanimivi!« Med njimi najdemo prave predatorje s sulicami, pa polže, ki so bili nekdaj celo plačilno sredstvo. Vse to in še veliko več v piranskem muzeju Čarobni svet školjk.

Beseda akupunktura izhaja iz latinskih besed aku (igla) in pungere (zabosti). Sama metoda pa prihaja s Kitajske in je ena najstarejših metod zdravljena. Leta 1979 jo je Svetovna zdravstvena organizacija uvrstila med priznane metode. Od takrat se je področje akupunkture razširilo tudi na zdravljenje živali. Pri nas je prva in za zdaj tudi edina, ki se ukvarja izključno z akupunkturo za živali, doktorica veterinarske medicine Irina Lončar. Svoje znanje je nabirala tako v Združenih državah Amerike kot v Angliji, kjer je pomagala tudi pri pikanju kač, hrčkov in pujsov.

Ne bomo se z njo odpeljali in ne bomo jih oblekli. Tiste naše so se že ogrele in zakvakale, mi pa bomo tokrat spoznali posebne iz tujih dežel. Nemci so jih poimenovali po njihovih pisanih barvah Farbfrösche. Pri nas so podrevnice, pa čeprav v naravi, predvsem v deževnih pragozdovih v Srednji in Južni Ameriki vse ne živijo po drevesih. A čudovite barve teh malih bitij, ki so lahko velika le nekaj centimetrov, so varljive. Spadajo namreč med najbolj strupene živali na svetu. Indijanci so nekatere strupene vrste podrevnic nabadali na sulice, greli nad ognjem, da so izločile svoj strup, in vanj namakali puščice za lov. Njihova posebnost pa je, da živali v ujetništvu niso več strupene. O tem fenomenu in še o nekaterih posebnostih žab podrevnic nam bo povedal eden redkih vzrediteljev pri nas, Franjo Kovačič.

Marca je med drugim dan, za katerega velja, da se tedaj ženijo ptički. Toda tudi v ptičjem svetu ni vse tako rožnato, kot se zdi, denimo, celo varanje je precej pogostejše, kot bi si mislili. V ptičjem svetu pa obstaja celo plačilo za seks. O tem, kako to počnejo ptički, smo se pogovarjali s profesorjem, ki na univerzi Sheffield preučuje vedenje človeka in drugih živali, največ raziskav pa je opravil prav na področju ptic.

Oddaja, ki razlaga živalski svet.

Lani je znanstvenikom uspelo razvozlati celoten genski zapis opice bonobo. Po šimpanzu, gorili in orangutanu je bonobo tako še zadnja velika opica, katere genom je zdaj v celoti dekodiran. Kot se je izkazalo, so dobri trije odstotki človeškega genoma tesneje povezani z genomom opice bonobo ali šimpanza, kot pa sta med seboj povezana genoma teh opic ...

Pošta Slovenije je konec septembra predstavila posebnost, ne samo pri nas, pač pa v svetovnem merilu in sicer priložnostne slane poštne znamke z motivi živalstva slovenskega morja.

Kakšna se vam zdi zamisel, da bi tožili srno, ker vam je z vrta pojedla solato? Ali pa miško, ker je v kleti zagrešila jabolčno razdejanje? Če bi bili v srednjem veku, to sploh ne bi bilo nič nenavadnega, saj so bile živalske pravde takrat vsakdanja stvar.

Vsi vemo, da nekatere ptice jeseni odletijo v tople kraje in se spomladi spet vrnejo. Pa ste vedeli tudi, da je pri nas od vseh vrst ptic več kot polovica selivk in da velikost ni pomembna, saj se selijo tudi majhni kolibriji in velike ujede? Vemo tudi, da ptice letijo v Afriko. Pa ste vedeli, da nekatere preletijo vso črno celino, 8500 kilometrov, vse do Južnoafriške republike ter da razlog za selitev ni toplota, pač pa hrana? Nekatere poti so dolge le nekaj 100 metrov – z gore v dolino – najdaljši pa je let polarnih čiger. Te dvakrat na leto preletijo razdaljo med Arktiko in Antarktiko, torej vsakič približno 20 000 kilometrov. V vsem njihovem življenju je to kar nekaj razdalj med Zemljo in Luno. Če menite, da ste, kar zadeva ptice selivke, za luno, poslušajte Noetovo bando. Gost je profesor doktor Davorin Tome z Nacionalnega inštituta za biologijo.

O edinem avtohtonem slovenskem prašiču, ki je dobil ime po krajih, kjer jih je bilo nekoč največ - krškopoljski.

Kri je tista tekočina, ki jo dobesedno krvavo potrebujemo. Pa ne le mi, tudi živali. Pred leti se je tako farmacevtka Aleksandra Karner na študentskem delu v veterinarski ambulanti domislila baze psov krvodajalcev. Danes je v njej približno 100 psov, ki drugim, ki potrebujejo kri, “častijo” kak svoj “deci”. Psi – imajo sicer osem krvnih skupin – so precej praktični, kar zadeva transfuzije, drugače pa je pri mucah. Pri nas dajejo transfuzijo tudi drugim živalim, zajčkom, pticam in eksotom, še vedno pa je največ tega pri psih. In še eno zanimivost nam je povedala doktorica veterine Tina Roškar: pri psih so krvne skupine pasemsko vezane. Hrti so univerzalni dajalci, bokserji, labradorci in pitbuli pa univerzalni prejemniki. Več podatkov o bazi pasjih krvodajalcev najdete na spletni strani Pes moj prijatelj in v tokratni Noetovi bandi.

Oddaja, ki razlaga živalski svet.

Oddaja, ki razlaga živalski svet.

Reportaža

Oddaja, ki razlaga živalski svet.

Oddaja, ki razlaga živalski svet.

Oddaja, ki razlaga živalski svet.

Oddaja, ki razlaga živalski svet. Približno 2000 užitnih vrst žuželk na svetu pristane na krožnikih in za najmanj dve milijardi ljudi so del dnevne prehrane, kot je pokazalo poročilo Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO). Ob tem pri FAO še pravijo, da bi bile žuželke lahko učinkovita alternativa v človeški prehrani – proizvedejo manj toplogrednih plinov in amonijaka kot na primer krave in pujsi. No, mi jih tokrat nismo iskali za kosilo, pa čeprav nekaterim našim hroščkom rečemo kozlički. Zavod za varstvo narave že nekaj let vabi k sodelovanju v akciji “Ste videli hrošča?” Tako zbira podatke državljanov o najdbah štirih vrst ogroženih hroščev: rogača ter alpskega, bukovega in hrastovega kozlička. Če najdete katerega od naštetih, ga seveda nikamor ne pošiljajte, ampak opremljeni s podatki o tem, kje in katerega ste našli, obiščite spletno stran sporocivrsto.si.

Oddaja, ki razlaga živalski svet.