Moja Zgodba

V oddaji Moja zgodba smo gostili muzejskega svetnika dr. Jožeta Dežmana, kije predstavil Šenčurske dogodke, ki so zaznamovali zgodovino omenjenega kraja na Gorenjskem v preteklih 100 letih. Razstava, ki je sicer na ogled na spletni Gorenjskega muzeja Kranj, je v preteklih mesecih sprožila burne odzive Zveze borcev, ki je zahtevala celo odstop šenčureksega župana. Prisluhnite, kaj jih je razburilo.

V oddaji Moj zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Albince Žonta, rojene Malavašič iz Šentjošta nad Horjulom, ki je med drugo svetovno vojno doživela revolucionarno nasilje, požig domače hiše in umor dveh bratov. Po koncu vojne je njena družina odšla v begunstvo, najprej na Koroško nato v Argentino.

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili trem pričevalcem vezanim na horjulsko dolino. To so bili Janez Marolt s Korene ter Karel in Majda Lončar, ki živita v Clevelandu v Ameriki. Spregovorili so o težkih razmerah zaradi partizanskega nasilja, begunskih poteh in časih, ko so se razbite družine spet srečale.

Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta je pred kratkim pripravilo srečanje povezano s 30-letnico dogodkov ob osamosvojitvi Slovenije. Gost večer je bil raziskovalec in publicist mag. Igor Omerza, ki je nedavno izdal študijo Udba in akcija Sever. Večer je uvedel ekonomist in publicist dr. Rado Pezdir. Tomaža Ertla, ki je nosilec državnega odlikovanja samostojne Slovenije, bi morali preiskovati zaradi uničevanja dokumentacije notranjega ministrstva in vpletenosti v udbovski velikovški bombni atentat.

Prisluhnete lahko nadaljevanju pričevanja Jožeta Koširja iz Sevnice, ki je spregovoril o očetu, obsojenemu kot pripadniku Matjaževe vojske. Tokrat je na podlagi spominov, ki jih je napisal njegov oče, podrobneje spregovoril o aretaciji, fizičnem in psihičnem nasilju, ter kako je potekal montirani sodni proces v viteški dvorani Brežiškega gradu. Pripovedoval je tudi o tem, kako je oče prestajal kazen v različnih delovnih taboriščih in kakšne posledice je imela krivična obsodba za celotno družino.

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Jožeta Koširja iz Sevnice, ki je predstavil usodo staršev Jožefa in Marije Košir, rojene Beber. Oče je bil med vojno obveščevalec Kozjanskega odreda, aktivno je sodeloval v partizanskem gibanju, po koncu vojne pa služil v Knoju in Jugoslovanski armadi. UDBA ga je kot pripadnika Matjaževe vojske novembra 1949 aretirala in zaprla v centralnih zaporih v Ljubljani.

Prisluhnete lahko še zadnjemu delu spominov sestre Leonarde Rot, Marijine sestre čudodelne svetinje, ki je popisala njihovo življenje po letu 1945. V zadnjem delu je še posebej zanimivo, kako so veljaki nekdanjega sistema, sestram najprej odvzeli pravico do oskrbe bolnikov na domu, potem pa so sami prosili sestre naj negujejo njihove svojce. To so bili denimo Franc Kutin, Janez Stanovnik, Lidija Šentjurc, Josip Vidmar ...

V oddaji Moja zgodba lahko poslušate spomine sestre Leonarde Rot, Marijine sestre čudodelne svetinje, ki je popisala, kako so redovnice po drugi svetovni vojni izgubile delo, kako so jim zaplenili vse premoženje in jih nato izgnali na Dobrovo pri Ljubljani. Slišite lahko tudi, kako so nekatere sestre zaprli in poslali na prestajanje zapornih kazni v taborišča Stari Pisker v Celju, Ferdrenk na Kočevskem, v Škofjo Loko in Begunje na Gornjskem.

Prisluhnete lahko spominom Marijinih sester čudodelne svetinje, ki jih je zbrala in uredila sestra Leonarda Rot. Popisala je, kako so sestre po drugi svetovni vojni izgubile delo, kako so jim zaplenili vse premoženje in jih nato izgnali na Dobrovo pri Ljubljani, v drugo nadstropje nekdanjega župnišča. Tam so si v nemogočih razmerah morale urediti domovanje. To je druga oddaja v nizu.

V oddaji Moja zgodba, ste lahko prisluhili spominom sestre Leonarde Rot, Marijine sestre čudodelne svetinje, doma od sv. Vida nad Cerknico. Gre za spomine na težke dni po drugi svetovni vojni, ko so bile redovnice izgnane iz bolnišnic, zaplenjeno jim je bilo vse premoženje, veliko so jih obsodili na prisilno delo v taboriščih Ferdrenk, Škofjeloški grad in Begunje. V uvodni oddaji je bila naša gostja predstojnica s. Irma Makše.

V oddaji Moja zgodba je bil z nami dr. Jože Dežman s katerim smo komentirali nekatere izjave zgodovinarja dr. Jožeta Pirjevca, ki je pred kratkim izdal knjigo z naslovom Partizani. So res tisti, ki na Narodno osvobodilni boj gledajo kritično nedržavotvorni? To je le ena od trditev dr. Pirjevca o kateri je tekla beseda.

Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo 29. novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V tokratni oddaji ste lahko prisluhnili dr. Bernardu Nežmahu o Golem spominu na Goli otok in dr. Deanu Komelu, ki je pripravil razmišljanje Zakaj se ne bojimo več Golega otoka.

V oddaji Moja zgodba ste lahko v poletnih mesecih spremljali predavnaja o koncentracijskem taborišču na Golem otoku, kjer je socialistična oblast prevzgajala sovražnike naroda in države. Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o tem fenomenu po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. Tokrat lahko prisluhnete dr. Renatu Podbersiču, ki je spregovoril o Golem otoku v zgodovinski zavesti.

Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V tokratni oddaji ste lahko prisluhnili etnologu in antropologu dr. Božidarju Jezerniku, ki je nastopil pod naslovom Goli otok kot samoupravni laboratorij.

Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo 29. novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V tokratni oddaji ste lahko prisluhnili dr. Miri Miladinović Zalaznik, ki je spregovorila o Golem otoku danes in dr. Manci Erzetič. Naslov njenega prispevka je bil Goli otok kot totalitaristična zastraševalna metoda.

V oddaji Moja zgodba lahko v poletnih mesecih spremljate predavanja o koncentracijskem taborišču na Golem otoku, kjer je socialistična oblast prevzgajala sovražnike naroda in države. Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V prvi oddaji ste lahko prisluhnili pričevanjema Marijana Rogića in Andreja Aplenca, ki sta bila zaprta v tem taborišču.

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost prof. dr. Anton Perdih, 80 letnik, po izobrazbi kemik, avtor knjige Vojni in povojni utrinki. Njegovega očeta so Italijani leta 1943 odpeljali v taborišče, po kapitulaciji pa so ga zajeli nacisti in odpeljali v delovno taborišče v Nemčijo. Domov se je vrnil junija 1945. Beseda je tekla o Italijanih, Nemcih, partizanih in domobrancih ...

V oddaji Moja zgodba je bil z nami dr. Jože Dežman s katerim smo prelistali novo knjigo dr. Jožeta Pirjevca Partizani. Kaj omenjena knjiga prinaša novega in ali bomo na partizane še gledali kot do zdaj, sta le dve vprašanji, ki se nam zastavljata ob listanju obsežne monografije Cankarjeve založbe. Prvi vtis je, da Pirjevcu partizani in njihovi nasledniki, zaradi objavljenega ne bodo ploskali ...

Oddajo Moja zgodba smo posvetili 30 letnici pogrebne maše za pobitimi domobranci in civilisti v Kočevskem rogu. Slišali ste odlomke govorov nadškofa Alojzija Šuštarja in Milana Kučana iz leta 1990, ter tudi odlomek pričevanja očeta Janeza Janše o pobegu iz brezna pod Macesnovo gorico. Omenjene arhivske posnetke smo prepletli še z aktualnimi govori letošnje slovesnosti, ki so jih imeli nadškof Stanislav Zore, Borut Pahor, Janez Janša in Matija Ogrin.

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dr. Jožetu Dežmanu, ki je spregovoril o knjigah pod skupnim naslovom Don Camillo in Peppone. V knjigah spoznavamo zapleten odnos vaškega župnika in komunističnega župana v časih neposredno po drugi svetovni vojni na severu Italije. Zgodbe še zdaleč niso samo humoristične, ampak zastavljajo nekatera temeljna vprašanja o svobodi, veri in vesti v času hladne vojne. Za nas pa so zanimive tudi zato, ker so se dogajale v naši neposredni (demokratični) soseščini.