Minute Za Kmetijstvo In Podeelje

Konec avgusta je stopila v veljavo nova EU uredba o varstvu živali, že od pomladi naprej pa smo lahko, predvsem na družbenih omrežjih spremljali debate o tem, ali bo res vsako kokoš potrebno označiti in kaj bo to pomenilo za vse tiste ljudi, ki sploh nimajo kmetije, ampak po nekaj kokoši ljubiteljsko gojijo, da imajo svoja zdrava jajca. Zdaj so na potezi države članice, da na svojem ozemlju uredijo morebitne izjeme. Mag. Breda Hrovatin, vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je pojasnila pripravo slovenskega pravilnika.

Pod tem okriljem z odličnimi rezultati nastopa že več kot 70 ponudnikov, je med drugim v včerajšnji Kmetijski oddaji povedala Lucija Gartner, mlada majerica na Planini v Lazu, s katero smo se pogovarjali pred Mednarodno konferenco in letno skupščino evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev. Gostitelji tega dogodka bodo 4. oktobra pripravili tudi 3. Festival slovenskih sirov na Brdu pri Kranju.

V življenju so ključni ljudje. Tudi ali pa še posebej v kmetijstvu. Kako torej sprejeti rutino trdega dela, kako doseči, da z rutino ne izgoriš? Kmečki sirar Milan Brence. Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v oddaji Naš gost.

Vlada je v boju proti draginji in z namenom zaščite potrošnikov na spletu zagnala t.i. primerjalnik cen osnovnih živil. Ta po besedah kmetijske ministice Irene Šinko sodi med t.i. mehke ukrepe za zajezitev draginje. Ob tem so se oglasili na KGZS, kjer so prepričani, da pot, ki jo je ubrala vlada ne bo vodila do rešitve, ampak bo pomenila nov pritisk na pridelavo. 

Ob prazniku Vrnitve Primorske matični domovini smo se z dr. Jožetom Možino pogovarjali o tem, kaj mu pomeni trta, domač vinograd in hram. Po domače, v narečju.

Ob prazniku Vrnitve Primorske matični domovini smo se z dr. Renatom Podbersičem pogovarjali o zgodovini oljkarstva na Goriškem in v Brdih. Po domače, v narečni govorici.

V novi uredbi o trajnostni rabi FFS je za Slovenijo največja težava zahteva po zmanjšanju uporabe FFS za več kot 50 odstotkov in popolna prepoved rabe FFS na občutljivih območjih. To je več kot 50 odstotkov slovenskih površin, 42 odstotkov slovenskih njiv, več kot tretjina vinogradov in intenzivnih sadovnjakov, četrtina hmeljišč in oljčnikov. Dodatno količinsko zmanjšanje za več kot 50 odstotkov in omejitve rabe na občutljivih območjih bodo prinesle velike težave pri kmetovanju, marsikje tudi opuščanje kmetovanja. Predsednik KGZS Roman Žveglič vse zainteresirane vabi, da EU komisiji sporočijo svoje nasprotovanje.

Stanje v kmetijstvu, ki smo mu priča, je po eni strani tudi posledica napačnega pristopa k vzgoji naslednikov na kmetijah, pravi sirarka Žuža Brence in svetuje drugačen pristop. Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v oddaji Naš gost.

Visokogorski kmet Klemen Matk v okviru razprave o prihodji SKP opozarja na nerešen problem pojavljanja zveri na visokogorskih pašnikih. Ukrepi, ki so predvideni, teh problemov ne rešujejo. “Če se bo taka politika nadaljevala, bomo v gorskih predelih morali z živinorejo …”

Naj ta debata, ki ima lahko tako dolgoročne in hude posledice za kmetijstvo, bo znanstvena, proti zlorabi te razprave v politične in ideološke namene svari Borut Florjančič, predsednik ZZS. Evropska komisija je namreč v drugi polovici junija predstavila predlog Uredbe o trajnostni rabi pesticidov, ki naj bi zamenjal trenutno veljavno direktivo. Celoten pogled v tokratnem podcastu.

Na odboru Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja so v sredo govorili o pričakovanih učinkih predloga uredbe o trajnostni rabi pesticidov na EU kmetijsko pridelavo. “To je pogubno ne samo za slovensko ampak tudi EU kmetijstvo,” pravi Franc Bogovič, ki je te svoje trditve pojasnil v današnjem podcastu.

Na posvetu o dopolnjenem strateškem načrtu SKP 2023 - 27 je med drugim precej polemike sprožila tudi opredelitev t.i. aktivnega kmeta, ki je upravičen do podpor Skupne kmetijske politike. Na to je v razpravi na sejmu Agra opozoril tudi kmet Matej Brezovnik, ki je sicer bil kritičen tudi do drugih področij, odgovoril pa mu je Branko Ravnik, v. d. generalnega direktorja direktorata za kmetijstvo na MKGP.

Po letošnjem sejmu Agra med kmeti najbolj odmeva in tudi sproža polemiko povedano na posvetu o dopolnjenem Strateškem načrtu skupne kmetijske politike do leta 2027. Priprava dokumenta in usklajevanje z EU komisijo napoveduje nekakšno uvajanje knjigovodstva na slovenske kmetije, kmete pa še bolj kot to skrbi širok termin »trajnostni razvoj kmetijstva«. Dr. Marija Klopčič z Biotehniške fakultete opozarja, da bi morala Slovenija opustiti držo “pridne” članice in dosledno vztrajati na EU ene hitrosti.

Včeraj se je zaključil jubilejni 60. sejem Agra, na katerem so pod okriljem Zveze slovenske podeželske mladine aktivno sodelovali tudi mladi. Precej dogajanja se je odvijalo pod naslovom “Lepo je biti kmet”. Nastja Gregorec je pojasnila, zakaj, Tjaša Mavsar iz Društva podeželske mladine Krško pa razložila, zakaj so ponosni, da so “Mladi s podeželja”.

Le še danes imate možnost, da obiščete letošnji sejem Agra na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni. Obisk v minulih dneh je bil spodbuden, pravi predsednik Uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec.

Letos smo spet priča dobro obiskanim in številnim stanovskim srečanjem. Več o tem v pogovoru z Borisom Nicolasom Erjavcem izvršnim direktorjem Pomurskega sejma.

Predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec pred jutrišnjim odprtjem jubilejnega 60. kmetijsko-živilskega sejma Agra ne skriva zadovoljstva. Na sejmu se bo namreč predstavilo 1750 razstavljavcev iz 31 držav in popolnoma napolnilo sejemski prostor.

V soboto se bo na sejmišču v Gornji Radgoni začel jubilejni 60. Kmetijsko-živilski sejem Agra. Slovesno ga bo odprl predsednik države Borut Pahor, organizatorji pa obljubljajo, da bomo priče sejemskemu vrvežu, kot se ga spomnimo izpred koronskih časov. Na sejmu se bo namreč predstavilo 1750 razstavljavcev iz 32 držav, kot običajno pa bo zelo močan na področju kmetijske tehnike, pravi predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec.

Na MKGP in vlado se je v torek z odprtim pismom v zvezi z zadnjimi koraki v okviru sprejemanja Strateškega načrta skupne kmetijske politike po letu 2023 obrnil državni svetnik in kmet Branko Tomažič. Trdi, da je dokument zastarel in ne odgovarja na izzive, ki nam jih postavljajo suša, klimatske spremembe, podražitve energentov, vojna in konflikti.

Delo so zaupali družbi Slovenski državni gozdovi, ki ima do 20. avgusta čas, da odstrani skupno okrog 5000 kubičnih metrov v požaru poškodovanega lesa. Zasebni lastniki lahko svoj les do 8. avgusta odstranijo sami.