Zgodbe

Tovarne ribjih konzerv so zaposlovale predvsem ženske. Čeprav je bilo to v družbi necenjeno delo, težko in umazano z groznimi delovnimi razmerami, pa je bilo to delo tudi tisto, ki je spremenilo vlogo žensk v družbi. Ženska namreč v roke dobi plačo, stalni prihodek, kar v krajih, kjer živijo od ribolova, od zemlje, ni mala stvar."Nekoč mi je sin rekel: Mama, po ribah smrdiš! Jaz pa sem mu rekla: Jaz smrdim, denar pa ne smrdi!" Tako se je dela v tovarni ribjih konzerv spomnila ena od delavk v nekdanji tovarni Plavica na Cresu. Danes je v prostorih tovarne lokal, ki ohranja spomin na nekdanjo tovarno. A creška predelovalnica rib je bila le ena od številnih, ki so delovale ob vzhodni jadranski obali. Samo do prve svetovne vojne jih je bilo zgrajenih 28, pozneje je število tovarn ribjih konzerv naraslo na več kot 50. Zgodovino tovarn ribjih konzerv, in to, kako so vplivale na družbo, že nekaj let raziskuje kulturologinja, doktorica Iva Kosmos, raziskovalko na Inštitutu za kultur