Noetova Banda

Na Gorenjskem se je ne prav dolgo nazaj začela zgodba o prvem zatočišču za rejne živali pri nas. Začelo se je s kokoško Koki, zdaj pa je tam že 30 živalskih ambasadorjev, ki govorijo namesto tistih, ki jih zaprte za zidovi ne moremo videti in slišati. Vse živali so tja prišle na podoben način; kokoške so iz reje v kletkah, petelin Srečko je bil nagrada na vaški veselici. Kot pravi idejni vodja zatočišča Ksenija Vesenjak Kutlačić, želijo urediti miroljubni in rehabilitacijski center za rejne živali, zatočišče za nekatere poškodovane in odpisane živali, da jim dajo priložnost, da pokažejo, kaj pravzaprav rejne živali so. Živimo v časih, ko to, da otroci mislijo, da so krave vijolične barve, ni daleč od resničnosti. Otroci, ki pridejo tja, prvič vidijo purana, prvič stisnejo kokoš in zato želijo postaviti center, kjer bodo tudi kmečke živali obravnavne enakovredne kot hišni ljubljenčki. Zatočišče Koki je na začetku poti in ravno zdaj iščejo večje posestvo, ki bo lahko sprejelo večji obisk pa tudi več živali. No,