Ultrazvok

»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver. Poročilo raziskovalnega oddelka medijske hiše The Economist je pokazalo, da Slovenija med desetimi državami Srednje Evrope in Baltika izstopa po odlični dostopnosti zdravil za zdravljenje diseminiranega plazmocitoma. Analiza je razkrila tudi dobro sodelovanje med vsemi, ki so pri nas vključeni v skrb za bolnice in bolnike; pohvalimo se lahko tudi z ustreznim programom celostne rehabilitacije. Pregled stanja pa je razkril tudi nekatere šibke točke in številne izzive, s katerimi se mora spopasti tako Slovenija kot tudi druge države v regiji. Diseminirani plazmocitom je drugi najpogostejši krvni rak. Inovativne oblike zdravljenja so v zadnjih dvajsetih letih podaljšale preživetje bolnikov za trikrat. Več v Ultrazvoku. Sodelujejo: Gerard Dunleavy (The Economist Impact), Kristina Modic (Slovensko združenje bolnikov z li

Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma Sporočilo: Slovenski zdravniki so prvi na svetu dokazali, da nov pristop zdravljenja težkih srčnih bolnikov bistveno zmanjša nastanek motenj srčnega ritma in posledično je manjše tudi število hospitalizacij. Bolniki: V veliki večini starejši moški s hkratnim srčnim popuščanjem in brazgotino po prebolelem srčnem infarktu. Ideja: Kardiolog doc. dr. David Žižek iz Laboratorija za srčno spodbujanje in resinhronizacijo Kliničnega oddelka za kardiologijo Interne klinike UKC Ljubljana. Odmev iz tujine: »Prav gotovo gre za enega največjih dosežkov letošnjega leta na našem področju.« Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga pripravlja Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana David Žižek o srčnem popuščanju TUKAJ

Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezniNa Kemijskem inštitutu v Ljubljani so razvili in testirali cepljenje z uporabo posebnih filmov, ki se jih, kot nekakšen obliž, prilepi na notranjo stran lične sluznice. Rezultate študije so objavili v znanstveni reviji Journal of Controlled Release; prvopodpisana pod članek sta mlada raziskovalca Hana Esih in Klemen Mezgec. Po besedah sogovornikov je predvsem pri boleznih dihal, kot je na primer covid, zaželena velika obrambna moč sluznice zgornjih dihal in ust. Podrobneje v oddaji. Po podatki Svetovne zdravstvene organizacije se ljudje lahko cepimo proti petindvajsetim boleznim – med zadnjimi sta malarija in covid. Proti šestnajstim okužbam pa raziskovalci cepiva še razvijajo. Pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi Originalni članek TUKAJ

Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem24. aprila letos je v Mehiki umrl 59-letni moški, pri katerem so dokazali okužbo z virusom ptičje gripe H5N2. Svetovna zdravstvena organizacija je prejšnji teden potrdila, da gre za prvi tovrstni smrtni primer; ta podtip ptičje gripe namreč še nikoli prej ni bil ugotovljen pri človeku. Kako in kje se je moški okužil, še ni znano. Infektolog prof. dr. Andrej Trampuž, ki dela v Univerzitetni bolnišnici v Brisbane-u v Avstraliji, pomirja in zagotavlja, da nismo na pragu nove pandemije. Podrobneje v Ultrazvoku. Pri Svetovni zdravstveni organizaciji na osnovi podatkov in poročil iz Mehike pravijo, da večjega tveganja in nevarnosti za splošno populacijo ni. Odzvale so se tudi mehiške oblasti, ki pa smrt moškega pripisujejo boleznim, za katerimi je umrli bolehal. Foto: Andrej Trampuž Sporočilo Svetovne zdravstvene organizacije TUKAJ

Pogovor s klinično psihologinjo Andrejo Škufca Smrdel Strah pred ponovitvijo bolezni je pogost in lahko spremlja bolnike ter bolnice z različnimi kroničnimi in rakavimi obolenji. Klinična psihologinja mag. Andreja Škufca Smrdel z Oddelka za psihoonkologijo Onkološkega inštituta v Ljubljani pravi, da je njihove paciente pogosto strah, da se bo bolezen vrnila in da naslednje zdravljenje ne bi bilo več uspešno. Strah jih je, kaj bo, ko bodo najučinkovitejše terapije izčrpane. Prav tako jih skrbi, kako bo bolezen vplivala na njihove družinske člane in bližnje; še posebej, kadar so otroci še nepreskrbljeni in kadar so v družini ranljivi starejši člani. »Strahovi so različni in med sabo se lahko prepletejo.« Več o strahu pred ponovitvijo bolezni je Andreja Škufca Smrdel povedala v oddaji Ultrazvok. Med drugim je pojasnila tudi, kako nevaren je lahko že sam strah pred strahom. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto:Europa Donna Sl

Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem Vedno več je znanega tudi o tem, kako vitamin A vpliva na sluznico sečnega mehurja. Kaj o tem pravi stroka, bo v oddaji Ultrazvok razložila biologinja prof. dr. Daša Zupančič, ki uči in raziskuje na Inštitutu za biologijo celice Medicinske fakultete v Ljubljani. Sogovornica je urotelijske celice sluznice sečnega mehurja preučevala za svojo diplomsko, magistrsko in doktorsko nalogo. S sodelavko, prav tako biologinjo, dr. Lariso Tratnjek je napisala članek za Zdravniški vestnik z naslovom Terapevtski potencial vitamina A, retinoidov in karotenoidov za preprečevanje in zdravljenje raka sečnega mehurja. O njunih ugotovitvah v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, WikipediaCommons, cc Članek v Zdravniškem vestniku TUKAJ Inštitut za biologijo celice MF Ljubljana: FB, Linkedin, Insta      

Pogovor s pediatrom Petrom NajdenovimNa Prvem spremljamo podatke o številu obolelih za oslovskim kašljem v Sloveniji. V samo desetih majskih dneh – od 10. do 20. maja – so na NIJZju zabeležili 123 novih primerov. Za primerjavo: to je toliko, kot lani v celem letu. Skupno je tako od začetka leta 2024 za oslovskim kašljem zbolelo že 1287 oseb (do 20. 5. 2024). 983 jih je bilo v skupini otrok in mladostnikov do 20. leta starosti, od tega 38 dojenčkov. Zakaj nas te številke lahko skrbijo in zakaj oslovski kašelj ni navaden prehlad, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil pediater Peter Najdenov iz Splošne bolnišnice Jesenice. Z njim je govoril Iztok Konc. Oslovski kašelj (NIJZ) TUKAJ Stanje v Sloveniji TUKAJ  

V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne Bili smo veseli kljukic, ki smo jih v zadnjih letih že naredili pri obravnavi bolnic in bolnikov z rakom dojk, pravi gostja tokratnega Ultrazvoka Tanja Španić. Doktorica znanosti in predsednica Slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna je sodelovala pri nastanku dokumenta, s katerim je mednarodna skupina strokovnjakinj in strokovnjakov v ugledni medicinski reviji Lancet orisala trenutno stanje na področju obravnave bolnic in bolnikov z rakom dojk ter predlagala nekaj usmeritev za naprej. Ključne poudarke in izzive tega poročila dr. Španić predstavlja v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay Europa Donna Slovenija TUKAJ Pregledni članek v reviji Lancet (izšel je 15.4.2024) TUKAJ Program DORA je brezplačni preventivni program zgodnjega odkrivanja raka dojk z mamografijo. Deluje že petnajst let – v tem času so opravili že

V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...Človek od štiridesetega leta dalje pospešeno izgublja svojo mišično maso. Še več: upada tudi moč mišic, vedno bolj omejena je njihova funkcija. Staranje mišic preučuje gost tokratnega Ultrazvoka patofiziolog prof. dr. Sergej Pirkmajer. Kako na staranje mišic vplivajo hormoni? Ali in kako je sarkopenija povezana s sladkorno boleznijo? Z debelostjo in vnetjem? Kaj se s staranjem zgodi z matičnimi celicami v mišičnih vlaknih? Nadaljujemo temo o starostni sarkopeniji – to je izguba mišične mase, moči in funkcije zaradi staranja. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: skeletno mišična vlakna/ Rollroboter/ WikiMedia, cc Prvi del: Izguba mišične mase, mišične funkcije in moči se začne po 40. letu TUKAJ

Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem Znanost danes ve, da imajo skeletne mišice v telesu pomembnejšo vlogo, kot smo mislili. Odgovorne so za gibanje, vplivajo na presnovo ogljikovih hidratov in kalija, mišice delujejo kot endokrini organ in so največje skladišče proteinov v telesu. Raziskovalec in predavatelj prof. dr. Sergej Pirkmajer z Inštituta za patološko fiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani preučuje starostno sarkopenijo. Zanima ga, kako po štiridesetem letu starosti poteka izguba mišične mase, moči in funkcije. Izpostavlja, da prevladujejo trije procesi; na najmanj enega pa, žal, ne moremo vplivati. Na katerega? Izveste v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: El Bingle/ Flickr, cc 

Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo Dr. Špela Šalamon dela v Leobnu v Avstriji. Aktivno sodeluje z neodvisno skupnostjo strokovnjakov in aktivistov iz vsega sveta, ki si prizadeva za zaščito zdravja in zmanjšanje škode zaradi pandemije covida. Dr. Šalamon pravi, da so podatki znani: za posledicami covida zdaj v veliki večini trpijo tisti, pri katerih je okužba z novim koronavirusom potekala v blagi obliki. Težave, ki jim jih povzroča dolgi covid, so številne in zelo različne. Po besedah sogovornice Ultrazvoka tudi zaradi receptorjev ACE2, s pomočjo katerih novi koronavirus vdre v celice. V današnji oddaji nadaljujemo temo prejšnje – to je dolgi covid. Za dodatno razlago se je Iztok Konc ob dr. Špeli Šalamon obrnil še na dr. Bojano Beović. Vabljeni k poslušanju. Foto: Špela Šalamon Ultrazvok 1. del - Dolgi covid: "Huda utrujenost me povsem paralizira." TUKAJ Spletna

Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon Bojanu Ambrožiču iz Ljubnega je dolgi covid življenje obrnil na glavo. Znanstvenik in aktivni športnik je glede svojega zdravja precej črnogled. Pravi, da je zanj najhujša huda utrujenost, ki ga popolnoma paralizira. Tisti sotrpini z dolgim covidom, ki so preboleli raka, pravijo, da je utrujenost celo hujša od posledic kemoterapije. Pogosti so še glavoboli, močne bolečine v mišicah, težave z vidom, srcem, prebavili. Dolgi covid človeka tudi psihično izmuči. Več v Ultrazvoku z Bojanom Ambrožičem in zdravnico Špelo Šalamon. Z obema je govoril Iztok Konc. Podatki kažejo, da kar od 10 do 30 odstotkov tistih, ki so preboleli okužbo z novim koronavirusom, poroča o zdravstvenih težavah, ki jih lahko pripišemo dolgemu covidu. Fotografija je simbolična/ Pixabay, cc Zapisi Bojana Ambrožiča - blog TUKAJ Spletna stran zdravnice Špele Šalamon (v angle&s

V ponedeljek (8. 4. 2024) smo poročali o smrti osnovnošolca iz Novega mesta zaradi meningokoknega meningitisa. Ob tem žalostnem dogodku mnoge skrbi; zastavljajo si številna vprašanja. Zakaj zdravniki kljub intenzivnemu zdravljenju z antibiotiki najstnika niso uspeli rešiti? Za kakšno okužbo je šlo? Kako se je okužil? Zakaj so epidemiologi poiskali vse tiste, s katerimi je bil fant v stiku? Kdo je lahko ogrožen? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja pediater in infektolog doc. dr. Marko Pokorn s Pediatrične klinike v Ljubljani. Dr. Pokorn je v prvem odzivu za Radio Slovenija povedal: Letno je pri nas v vseh starostnih skupinah od 10 do 20 primerov invazivnih meningokoknih okužb, večina pri otrocih, mlajših od pet let, v zadnjih desetih letih pa je umrlo manj kot 10 bolnikov s takšno okužbo. Več v Ultrazvoku. O meningokoknem meningitisu (NIJZ) TUKAJ

Med pacienti, ki jih zdravi dr. Jure Urbančič, je veliko takšnih s kroničnim vnetjem nosu in obnosnih votlin oziroma sinusov. Strokovnjaki ocenjujejo, da za kroničnim rinosinusitisom trpi kar okoli 10 odstotkov ljudi. Gost, razbarvan izcedek iz nosu, občutljivost, oteklina in bolečina okoli oči, lic, nosu ali čela, glavobol – to so le nekateri znaki in simptomi, ki kažejo na vnetje nosu in sinusov. Ker se kljub večkratni kirurški odstranitvi vnete sluznice in polipov, kljub zdravljenju z dobrimi zdravili, tudi biološkimi, nekaterim pacientom vnetje ne umiri, se je dr. Urbančič lotil študije, da bi bolezen natančneje spoznal. Vzorci tkiv bolnikov so iz Ljubljane najprej potovali na Golnik in naprej v Južno Korejo. In kaj so tam z analizo odkrili? Več o študiji, za katero je dr. Urbančič v začetku letošnjega marca prejel mednarodno nagrado farmacevtske družbe Medis za najboljši znanstvenoraziskovalni prispevek na področju pulmologije in alergologije, v odda

Zdravnik Matjaž Fležar pravi, da je tudi sam že testiral, kako bi lahko s pomočjo umetne inteligence – natančneje: s pomočjo jezikovnega modela ChatGPT – bolnikom postavljal diagnoze. Zadovoljno je ugotovil, da več informacij in podatkov je dal, bolj se je bližal težkim diagnozam, bolj je bil ChatGPT previden in mu svetoval, naj poišče pomoč pri zdravniku. »I am not a doctor (Nisem zdravnik.),« je pogost stavek, kadar ChatGPT odgovarja na medicinska vprašanja. Več v Ultrazvoku. O vlogi umetne inteligence v medicini se je s prof. dr. Matjažem Fležarjem s Klinike Golnik pogovarjal Iztok Konc. Foto: Unreal/ ChatGPT

Nevrolog Zvezdan Pirtošek pravi, da sam ne dvomi v subjektivne izkušnje otrok s skotopičnim sindromom. Poudarja pa, da dolgo časa ni bilo pregledne študije, ki bi ponudila vpogled v izsledke različnih raziskav o skotopičnem sindromu. Zato pozdravlja študijo brazilske skupine, v kateri je sodeloval gost tokratnega Ultrazvoka analitik Erik Montagna, in je ponudila vpogled v relevantne znanstvene članke, ki so o skotopičnem sindromu – nekateri ga poznajo tudi kot sindrom Irlen – izšli do leta 2018. Dr. Montagna je jasen: »Ne napadamo ljudi, ne napadamo institucij, ne napadamo sindroma, ne napadamo pacientov; s študijo smo samo pokazali, da ni jasnih dokazov, da ni močnih dokazov. Na razpolago smo imeli malo relevantnih objav o skotopičnem sindromu; dva najmočnejša članka pa sta pokazala, da barvna stekla oziroma očala ne delujejo.« Eden od opisov skotopičnega sindroma – nekateri ga poznajo tudi kot sindrom Irlen – pravi, da gre

Ledvice iz telesa izločijo do 2.000 mililitrov strupenih snovi in tekočine dnevno. Od dobrega delovanja ledvic je odvisna vsaka celica, vsak organ; celoten organizem. Velja pa tudi obratno. In prav v tem se skriva odgovor na vprašanje, zakaj takrat, ko beseda teče o boleznih ledvic, hkrati govorimo o diabetesu, povišanem krvnem tlaku in debelosti. »Bolezni ledvic so v največji meri rezultat nezdravega življenjskega sloga,« poudarja gost Ultrazvoka nefrolog doc. dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Nefrolog Škoberne: Nočno uriniranje je lahko znak za težave z ledvicami TUKAJ Svetovni dan ledvic TUKAJ        

Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«. Vprašanja: Ali znate postaviti meje? Ali se znate postaviti zase? Ali si upate reči ne? Kakšen je vaš stil komunikacije: agresiven, pasiven ali asertiven? Tema: asertivnost. Definicija: Asertivnost je sposobnost odkritega izražanja lastnega mnenja, prepričanj, pravic, potreb ali čustev, pri čimer hkrati upoštevamo sogovornika. Gostja: prof. dr. Metka Kuhar (FDV). Pripravil: Iztok Konc. Foto: FDV

V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi

Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudiBisfenol A lahko vsebuje plastična embalaža, pa tudi epoksi smole. Prof. dr. Lucija Peterlin Mašič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani bisfenol A (BPA) in spojine, ki so mu podobne, preučuje že dobro desetletje. V Ultrazvoku, pripravil ga je Iztok Konc, med drugim svetuje, kako lahko k manjši izpostavljenosti bisfenolu A prispevamo sami. Prisluhnite. Foto: HBM4EU, WikimediaCommons Info o BPA TUKAJ Projekt HBM4EU TUKAJ