Ultrazvok

Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate»Dopoldan sem na dializi in takrat me lahko pokličete.« Tako je gospod Danijel Brezovar z Dolenjske odgovoril na povabilo za snemanje pogovora za oddajo Ultrazvok o težavah z ledvicami. Gospod Brezovar ima namreč policistično bolezen ledvic, zaradi katere sta mu obe ledvici odpovedali. Vendar to ni edina huda bolezen, s katero živi. Zdravniki so mu odkrili tudi Crohnovo bolezen, med epidemijo covida pa še raka prostate. Vendar gospod Danijel Brezovar ni izgubil volje do življenja. Kaj mu daje moč, je povedal za oddajo Ultrazvok Iztoku Koncu. Fotografija je simbolična: Dan/ Flickr, cc Društvo NEFRO TUKAJ Policistična bolezen ledvic TUKAJ Crohnova bolezen TUKAJ Rak prostate TUKAJ

Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija Človeški organizem za svoje delovanje nujno potrebuje nekatere minerale. Čeprav so z njimi bogata tako živila rastlinskega kot tudi živalskega izvora, medicinska in prehranska stroka opozarjata, da enolična prehrana lahko vodi do pomanjkanja le teh. V Ultrazvoku bomo vprašali, kako do različnih mineralov s prehrano, ki ne vsebuje mesa, jajc, mleka in rib. Z nami bo doc. dr. Živa Lavriša, raziskovalka na področju prehrane, živil in javnega zdravja pri Inštitutu za nutricionistiko. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc Prehrana.si TUKAJ Aplikacija Veš, kaj ješ? TUKAJ

»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemuProf. dr. Elias Campo je patolog in genetik. Objave v strokovnih revijah in nagrade na okenski polici njegove pisarne v drugem nadstropju Biomedicinskega raziskovalnega inštituta v centru Barcelone pričajo, da gre za enega najbolj priznanih španskih znanstvenikov. Zaposlen je v ugledni javni bolnišnici – v barcelonskem Univerzitetnem kliničnem centru. Prof. Campo v laboratoriju preučuje celice in molekule, ki so vpletene v razvoj limfomov in levkemij. »Prvi na svetu smo razvozlali genski zapis kronične limfocitne levkemije, ki je v zahodnem svetu najpogostejša oblika levkemije pri odraslih.« Več o svojem raziskovalnem delu, ki je zelo povezano z veliko močjo španskega javnega zdravstva, bo prof. Campo povedal v oddaji Ultrazvok. Z njim se je srečal Iztok Konc. Foto: Prvi Več o profesorju TUKAJ Več o limfomih in levkemijah TUKAJ

Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev? Dr. Sara Tement in dr. Katja Kerman z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Mariboru preučujeta pasti novih oblik dela. Te so se še posebej razmahnile med pandemijo covida, zdaj pa jih zaostrujejo krize, ki jim kar ni videti konca. Dr. Sara Tement in dr. Katja Kerman opozarjata na velike obremenitve in na vdore v zasebnost. Opažata številne stiske ter neželene negativne misli. Tokratni Ultrazvok ponuja nekaj iztočnic za razmislek o novi delovni normalnosti. Pripravlja Iztok Konc.

Stanfordski zaporniški eksperimentPsihologa Philipa Zimbarda je zanimalo, kateri psihološki procesi so v ozadju nenadne spremembe, ko dober človek prestopi mejo med dobrim in zlim. Z eksperimentom je ugotovil, da lahko ekstremne razmere vsakega spremenijo v nekoga, ki drugega namerno rani, poniža, razčloveči, uniči. O tem vsak dan pričajo dogodki. EKSPERIMENT: Avgust leta 1971, klet oddelka za psihologijo ameriške Univerze v Stanfordu, prof. Philip Zimbardo in štiriindvajset študentov, ki so se javili na oglas. Met kovanca je odločil, katerih devet študentov bo igralo vlogo zapornikov in katerih petnajst vlogo paznikov. »Zapornike« so na njihovih domovih aretirali resnični policisti, jim odvzeli prstne odtise in jih z zavezanimi očmi odpeljali v stanfordski kletni »zapor«. Ob prihodu so vsakemu dodelili številko, odvzeli so jim vse osebne predmete in jih preoblekli v enaka zaporniška oblačila. Zakaj je moral prof. Zimbardo eksperiment na

Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay

Dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani je specialist za bolezni ledvic. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vedno slabše.Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč pojavijo zelo pozno. Kdaj so torej nočni obiski stranišča lahko znak za težave z ledvicami, preverite v Ultrazvoku. Pripravil ga je Iztok Konc.

Preučeval je zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z biološkimi zdraviliUniverza v Ljubljani je letos prvič podelila nagrado dr. Ane Mayer Kansky za odmevno doktorsko delo. Za področje medicine jo je prejel dr. Jurij Hanžel, ki preučuje, kako bi lahko izboljšali zdravljenje bolnic in bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo. Sogovornik tokratnega Ultrazvoka je specialist gastroenterolog. Zaposlen je v ljubljanskem Kliničnem centru in dela na Gastroenterološki kliniki na Japljevi ulici. Ko zjutraj prestopi prag klinike, pravzaprav vstopi v »mestno ubožnico«; v stavbo, ki je bila zgrajema že leta 1901 in je stara že več kot 120 let. Več v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Dr. Ana Mayer Kansky je leta 1920 postala prva doktorica znanosti na katerikoli od slovenskih univerz. S tem je prehitela tudi vse moške kolege. Še več: bila je dvainsedemdeseta ženska na svetu, ki je prejela naziv doktorica znanosti. Več TUKAJ Foto: Jurij Hanžel

Ameriški raziskovalci objavili študijo, v kateri pišejo, da je nekoliko povišan holesterol lahko celo koristen in povezan z manjšo umrljivostjo Nekaterim se zdi sumljivo, zakaj se mejne vrednosti za povišan holesterol v krvi tako pogosto znižujejo in zaostrujejo. Drugi pravijo, da gre za zaroto farmacevtske industrije. Tretji pa navajajo tako imenovani »holesterolni paradoks«. Včasih namreč podatki nakažejo, da je nekoliko povišan holesterol lahko celo koristen in povezan z manjšo umrljivostjo. Ali in kaj je na tem, smo preverili v ljubljanskem Kliničnem centru. Iztok Konc je govoril s prof. dr. Borutom Jugom, ki v naši največji bolnišnici vodi Klinični oddelek za žilne bolezni. Njegovo področje je preventivna kardiologija – to pomeni, da se ukvarja se s preprečevanjem srčno-žilnih bolezni in z rehabilitacijo bolnikov. Foto: Borut Jug Ameriška študija o paradoksu holesterola TUKAJ Strokovnjaki za žile in srce priporočajo sredozemski tip prehra

Strokovnjaki ocenjujejo, da le okoli pet odstotkov našega budnega časa namenimo zmerni do intenzivni telesni aktivnostiLahko rečemo, da je homo erectus – pokončni človek – postal homo sedens – sedeči človek. A naj se sliši še tako nenavadno, vendar tudi pravilno sedenje lahko prispeva k naravni pokončni drži. S tem je povezano vprašanje, ki ga zdravnica Saša Staparski Dobravec, avtorica projekta »Pokončna drža, dobra drža«, zastavi v oddaji Ultrazvok. Ali naj ima križnica, ki je del hrbtenice, med sedenjem stik s podlago, ali ne? Odgovor boste slišali v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: GPT4 Vaje in projekt TUKAJ

Kakšna naj bo higiena pokončne drže?»Dnevno si vzemite 2-krat po deset minut. Izberite vajo, ki vas tisti trenutek najboj nagovarja,« svetuje zdravnica Saša Staparski Dobravec, gostja tokratnega Ultrazvoka. Opozarja, da ima slaba drža na telo številne negativne posledice. Že če omenimo samo bolečine v hrbtu, bo marsikdo prikimal. Po besedah zdravnice Staparski Dobravec ni nič manj pomembna tudi človekova duševna pokončnost – pokončen notranji karakter. Več v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pokončna drža, dobra drža Program Pokončna drža, Dobra drža s prikazom vaj TUKAJ

Ko govorimo o tem, da bi radi podaljšali mladost in živeli dlje, imamo v mislih starost brez bolezni in zdravstvenih težav. »Moja raziskovalna skupina že dalj časa preučuje, kako bi zdravo obdobje starosti podaljšali s presaditvijo mladih krvotvornih matičnih celic,« pravi prof. dr. Primož Rožman z Zavoda za transfuzijsko medicino. V Ultrazvoku bo pojasnil, kako bi s pomočjo imunskega sistema, ki vznikne prav iz krvotvornih celic, zaustavili čas in pridobili nekaj zdravih let življenja. Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: NationalCancerInstitute

Med stotimi Slovenkami in Slovenci jih ima najmanj pet osteoporozo. Med njimi je tudi gospa Slavka Sajko iz Velenja, s katero smo se pogovarjali za tokratni Ultrazvok. Gospa Sajko svojo bolezen že ves čas aktivno spremlja in se ji tudi ne pusti. Zakaj je treba o osteoporozi toliko govoriti? Enostaven odgovor: kosti postanejo zaradi nje krhke in lomljive; izgubimo lahko celo do 3 odstotke kostne mase na leto. In kakšne so posledice? Strokovnjaki ocenjujejo, da se v Sloveniji zaradi osteoporoze vsako leto zgodi kar 16.000 zlomov! Več o odkrivanju in zdravljenju osteoporoze v Ultrazvoku. Gospo Slavko Sajko je v Velenje poklical Iztok Konc.

Za katero bolezen je značilno piskanje v pljučih in težko dihanje? Katere bolnike muči kratka sapa? Kdaj pa je dihanje hitro in plitvo? V današnjem Ultrazvoku podrobneje o tem, kako lahko različne bolezni vplivajo na naše dihanje. Iztok Konc se je poleti na Golniku srečal s pulmologom Matjažem Fležarjem, ki na kliniki vodi Oddelek za respiratorno funkcijsko diagnostiko. Dr. Fležar: Pljuča se razvijajo do tridesetega leta starosti TUKAJ

Človeška pljuča se razvijajo kar do tridesetega leta starosti. Dihanje mora biti avtomatično in nezavedno, nam je že letošnjega avgusta razložil prof. dr. Matjaž Fležar s Klinike Golnik. Dodal je, da običajno vdihnemo polovico litra zraka; to je naš dihalni volumen. Kakšna pa je največja kapaciteta človeških pljuč? Kaj se zgodi, kadar dihamo preplitvo? Komu pa priznani pulmolog priporoča dihalne vaje? Odgovori v Ultrazvoku. Z dr. Matjažem Fležarjem se je na Golniku srečal Iztok Konc.

Doktor Marjan Kristanc s Klinike Golnik je izkušen internist, ki že več kot dvajset let izvaja gastroskopije. To je preiskava, med katero zdravnik z gastroskopom, ki ga sestavlja cevka z lučko in kamero, pregleda požiralnik, želodec in dvanajstnik. Kako se med gastroskopijo vidi rana, čir, razjeda oziroma ulkus na želodcu? Kakšno škodo povzroči refluks? Ali je za gastroskopijo treba biti tešč? Odgovori v Ultrazvoku. Z doktorjem Kristancem se je na Golniku srečal Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons, cc: Gastroskopski posnetek zdrave želodčne sluznice 65 let stare pacientke.

Če diagnozo »sindrom razdražljivega črevesja« lahko postavimo relativno hitro, pa je zdravljenje veliko večji problem, v tokratnem Ultrazvoku opozarja gastreoenterolog prof. dr. Rok Orel s Pediatrične klinike v Ljubljani. Čeprav sam sindrom ne ogroža življenja bolnice ali bolnika, pa ga lahko zelo zagreni. Kaj sproži sindrom razdražljivega črevesja? Kakšne težave imajo bolnice in bolniki? In kako lahko pomagajo zdravniki? Odgovori v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc.

Dolgi covid ni prijeten; zaznamujejo ga težave z dihanjem, bolečine v mišicah in sklepih ter motnje spomina in koncentracije Infektologinja prof. dr. Bojana Beović v ambulanti na Infekcijski kliniki v Ljubljani dnevno obravnava pacientke in paciente s postcovidnim sindromom. Opozarja, da dolgi covid ni prijeten; zaznamujejo ga težave z dihanjem, bolečine v mišicah in sklepih ter motnje spomina in koncentracije. Svetovna zdravstvena organizacija je sicer letošnjega maja razglasila konec izrednega stanja zaradi covida-19. Vprašanja pa ostajajo: Ali drži, da vsaka nova okužba s koronavirusom organizem oslabi? Kaj je novega na področju zdravil, kot sta tudi remdesivir in ivermektin? Kako škodljiv je tako imenovani spike oziroma koničasti protein? Kako nevarna je prevladujoča različica Eris? Odgovori v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.

Z Gorenjko Matejo Saje, za katero je že več kot trideset kolonoskopij, razbijamo mite in predsodke o tem pregleduZa veliko ljudi imajo pričevanja iz prve roke še posebno težo. V tokratnem Ultrazvoku bo gospa Mateja Saje, ki vodi slovensko Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen (KVČB), predstavila svoje izkušnje in poskušala razbiti nekatere najbolj razširjene mite ter zmote o kolonoskopiji. Zaradi crohnove bolezni je morala že več kot tridesetkrat na pregled s kolonoskopom. »Kljub temu na kolonoskopijo še vedno ne grem povsem sproščeno,« pravi sogovornica, ki je v pogovoru z Iztokom Koncem odkrito odgovorila tudi na najbolj kočljiva vprašanja o kolonoskopiji. Zdravnik o kolonoskopiji TUKAJ Društvo KVČB TUKAJ

Odgovor na vprašanje »Ali so mRNK cepiva učinkovita in varna?« nam razkrije tudi pogled skozi elektronski mikroskop Po svetu smo porabili že več kot 13 milijard odmerkov cepiv proti covidu; tako klasičnih, kot novih mRNK cepiv. Zdaj je objavljenih že veliko študij in podatkov, zato strokovnjaki že lahko odgovorijo, ali so mRNK cepiva učinkovita in varna? Zakaj niso resnične trditve, da je več ljudi umrlo zaradi cepljenja kot zaradi covida? Nobelov odbor je s podelitvijo letošnje Nobelove nagrade za medicino pozornost javnosti usmeril na mRNK cepiva. Prestižno priznanje si bosta razdelila madžarska biokemičarka dr. Katalin Kariko in ameriški imunolog dr. Drew Weissman. Izvrstna raziskovalca sta odkrila, kako in kdaj molekule mRNK ravno prav spodbudijo človekov imunski sistem. S tem sta prispevala k razvoju cepiv proti covidu in raku. »Nisva presenečena!« Tako sta se na novico o letošnjih Nobelovih nagrajencih za medicino odzvala biologinja prof. dr. Mateja Erdani Kreft