Veste, Kaj Jeste

  • Autor: Vários
  • Narrador: Vários
  • Editor: Podcast
  • Duración: 12:42:50
  • Mas informaciones

Informações:

Sinopsis

V njej obravnavamo hranila in ivila, ki se pojavljajo na triu.

Episodios

  • Med sokovi, nektarji in sadnimi pijačami so velike razlike

    22/09/2021 Duración: 07min

    Na policah trgovin je izbira sadnih napitkov pestra in na Zvezi potrošnikov Slovenije so ob podrobnejšem pregledu ugotovili, da so med njimi lahko velike razlike, razlaga Nina Križnik. Za potrošnike je najboljši kompas že samo poimenovanje izdelka, ki mora biti skladno z zakonodajo.Kaj razkrijejo različna poimenovanja sadnih napitkov? Na policah trgovin je izbira sadnih napitkov pestra in na Zvezi potrošnikov Slovenije so ob podrobnejšem pregledu ugotovili, da so med njimi lahko velike razlike, razlaga Nina Križnik. Za potrošnike je najboljši kompas že samo poimenovanje izdelka, ki mora biti skladno z zakonodajo. "Največji sadni delež je tam, kjer piše, da gre za sok. Ta je namreč pridobljen zgolj s prešanjem sadežev. Manjši delež sadja vsebujejo nektarji, kjer je sok razredčen z vodo. Najmanjši ali celo ničen delež sadja pa je v izdelkih, na katerih piše, da gre za tako imenovano sadno pijačo."  

  • Z jedilnikom je treba ugoditi otrokom in smernicam zdrave prehrane

    15/09/2021 Duración: 05min

    Suzana Planšak je 20 let organizirala prehrano tako v vrtcih kot tudi v osnovnih in srednjih šolah. V vrtcih je možnosti za uvajanje in preizkušanje novih jedi največ, tudi v prvih dveh triadah osnovne šole so učenci s šolsko prehrano zadovoljni, potem pa se stvari, tudi zaradi vpliva hormonov, nekoliko spremenijo.Osnovnošolci se danes prehranjujejo bolj zdravo kot pred 20-imi leti Suzana Planšak je 20 let organizirala prehrano tako v vrtcih kot tudi v osnovnih in srednjih šolah. V vrtcih je možnosti za uvajanje in preizkušanje novih jedi največ, tudi v prvih dveh triadah osnovne šole so učenci s šolsko prehrano zadovoljni, potem pa se stvari, tudi zaradi vpliva hormonov, nekoliko spremenijo. Pri malici želijo, da bi bilo več hotdogov, sendvičev, lešnikovih namazov na belem kruhu. Pri kosilu pa tudi kakšne pice, ocvrto hrano ... to so bili njihovi predlogi. Po drugi strani pa imajo učenci radi sadje in mlečne izdelke. Pri sestavi jedilnika je zato treba najti ravnotežje med priporočili o zdravi prehrani in hr

  • Za zajtrk mlečni riž, za kosilo telečji paprikaš iz ekološke teletine s polento

    08/09/2021 Duración: 07min

    Otroci so v vrtcu navzoči veliko časa – navadno osem, največ devet ur, zato tam pokrijejo večino dnevnih prehranskih potreb. Enotna pravila za vse vrtce so postavljena v Smernicah za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki vključujejo tudi Smernice zdravega prehranjevanja.Organiziranje prehrane v vrtcih Zajtrk: Mlečni riž in čokoladni posip. Malica: sadje, melona. Kosilo: telečji paprikaš iz ekološke teletine, polenta, paradižnikova solata, beli kruh in limonada. Popoldanska malica: polovica makove žemlje in grozdje. Takšen je bil ponedeljkov jedilnik v enem od vrtcev na Obali. Vsak vrtčevski jedilnik za približno en mesec, lahko tudi 14 dni, pripravijo tako imenovani organizatorji prehrane. Na toliko časa naj se tudi ne bi ponavljale iste jedi, pove vodja aktiva organizatorjev prehrane in zdravstveno-higienskega režima, ki deluje v okviru Skupnosti vrtcev Slovenije, Mateja Kocjančič iz vrtca Semedela v Kopru. "Če se vprašamo, kaj je idealen jedilnik za otroka, bodo malčki, sploh na našem koncu, h

  • Špinača za normalno strjevanje krvi in zdrave kosti

    01/09/2021 Duración: 08min

    Pri vitaminu A se spomnimo na korenje, vitamin D povezujemo s soncem in kostmi, vitamin E z rastlinskimi olji, vitamin K pa je slabše poznan. Malokdo se vpraša, ali v svoje telo vnese dovolj tega vitamina, tudi prehranskih dodatkov z njim je malo. Razlog za to je v dejstvu, da je vitamin K, ki prispeva k normalnemu strjevanju krvi in ohranjanju zdravih kosti, navzoč v zelo različnih živilih, tako živalskega kot rastlinskega izvora.

  • Folna kislina je za nosečnice ključnega pomena

    25/08/2021 Duración: 07min

    Vitamin B9 je drug izraz za folno kislino, v to skupino sodi več spojin, ki jih skupno poimenujemo folati – vse te spojine imajo enako biološko aktivnost, folna kislina pa je sintetična oblika te spojine. V naravi folna kislina ne obstaja, ampak je v obliki folatov, navzoča je le v prehranskih dopolnilih in zdravilih. Največ folatov je v stročnicah – čičeriki, črnem fižolu, soji in leči, najdemo ga tudi v sončničnih semenih, orehih, špinači in špargljih, dober vir so še goveja in telečja jetra, pravi Marina Abazović, direktorica Dolenjskih lekarn.

  • Zgodovina nas je naučila, kako pomemben vitamin je pantotenska kislina

    18/08/2021 Duración: 06min

    Zadostna preskrba z vitamini pomaga telesu pri številnih nalogah. Pantotenska kislina, ki je del skupine ali kompleksa vitamina B, laično ji rečemo tudi vitamin B5, ima prste vmes pri številnih presnovnih funkcijah. Dr. Aleš Mlinarič, mag. farm. iz zasebnega farmacevtskega podjetja, ob tem dodaja, da ima naš organizem še eno pomembno funkcijo, in sicer tako imenovan "samoohranjevalni mehanizem", kar pomeni, da vse s hrano vnešene pantotenske kisline ne izločimo, ampak jo lahko naše telo uporabi večkrat.

  • Adijo utrujenost in pozabljivost!

    11/08/2021 Duración: 08min

    Znaki manjšega pomanjkanja vitamina B1 oziroma tiamina so slabo počutje, izguba telesne mase in razdražljivost, ko pa gre za večje pomanjkanje, omenjamo nevrološke motnje in težave s srcem. Najdemo ga, kot pravi Nataša Čater, magistra farmacije iz Žalca, v razmeroma veliko živilih, čeprav v majhnih količinah.Vitamin B1 oziroma tiamin je v veliko živilih, vendar v majhnih količinah. (ponovitev)Znaki manjšega pomanjkanja vitamina B1 oziroma tiamina so slabo počutje, izguba telesne mase in razdražljivost, ko pa gre za večje pomanjkanje, omenjamo nevrološke motnje in težave s srcem. Najdemo ga, kot pravi Nataša Čater, magistra farmacije iz Žalca, v razmeroma veliko živilih, čeprav v majhnih količinah. “Največ ga je v sončničnih semenih, ohrovtu, soji, fižolu, svinjini …” Priporočen dnevni vnos za zadostno preskrbo s tem vitaminom je recimo 170 g lešnikov, 208 g fižola ali 126 g soje. Najbolj hvaležni za raznoliko prehrano s tem vitaminom bodo naši možgani in mišice. “Vitamin B1 sodeluje pri možganskih procesih, d

  • Zelo redko se zgodi, da v telesu manjka vitamina E

    21/07/2021 Duración: 05min

    V Veste, kaj jeste? poleti ponavljamo vitaminozno serijo, v kateri smo predstavljali zanimivosti, ki so povezane z vitamini, torej organskimi molekulami, ki jih moramo zaužiti s hrano. Danes ponovimo epizodo o vitaminu E. V nasprotju z nekaterimi drugimi, denimo vitaminom D, ga imamo v telesu dovolj in ga zelo redko primanjkuje.Največ ga je v oljih in oreščkih (ponovitev) Predstavljamo vitamin E; za razliko od nekaterih drugih vitaminov, denimo vitamina D, ga imamo v telesu vsi dovolj in zelo redko pride do pomanjkanja. Vitamin E je ključen za normalno delovanje imunskega sistema in živčevja. Za razliko od drugih vitaminov, ki sodelujejo v mnogih procesih in reakcijah, je naloga vitamina E izključno zaščita pred oksidacijo, pojasnjuje dr. Janez Mravljak, izredni profesor na Fakulteti za farmacijo. “Vitamin E se nahaja v različnih vrstah hrane, predvsem v oreščkih, rastlinskih oljih in žitih. Že z eno do dvema velikima žlicama bučnega olja zadostimo dnevni potrebi po vitaminu E.”  

  • “Vitamin ne za danes in jutri, ampak pojutrišnjem”

    14/07/2021 Duración: 09min

    Ribje olje, losos, sardine, jajca, gobe. To so živila, v katerih najdemo vitamin D. V zadnjem letu se je o tem vitaminu pisalo predvsem v povezavi z zbolevanjem za covidom-19. Čeprav ni trdnih neposrednih dokazov o tej povezavi, obstajajo vsaj posredni dokazi o tem, da je potrebna normalna raven vitamina D za ustrezno odpornost proti okužbam dihal. V tokratni oddaji več o samem vitaminu, njegovem delovanju, odgovorimo pa tudi na vprašanje, ali sta dovolj zmerna izpostavljenost soncu in pestra prehrana, ali ga moramo uživati tudi s prehranskimi dopolnili oziroma dodatki.Vitamin D ima pomembno vlogo pri razvoju kosti in zob ter pri delovanju imunskega sistema (ponovitev) Ribje olje, losos, sardine, jajca, gobe. To so živila, v katerih najdemo vitamin D. V zadnjem letu se je o tem vitaminu pisalo predvsem v povezavi z zbolevanjem za COVID-19. Čeprav ni trdnih neposrednih dokazov o tej povezavi, obstajajo vsaj posredni dokazi o tem, da je potrebna normalna raven vitamina D za ustrezno odpornost proti okužbam diha

  • Korenje, gosja jetra, špinača, marelice …

    07/07/2021 Duración: 08min

    Vitamin A je pomemben za normalno rast, za delovanje imunskega sistema, delovanje vida, presnovo železa, za izgradnjo kože in sluznic in njihovo delovanje, omogoča oporo pri reprodukciji in vpliva na razvoj celic ter tkiv. Najdemo ga v številnih živilih, zato ga povprečen posameznik s pestro in uravnoteženo prehrano zaužije dovolj. Precej več podrobnosti o vitaminu A pa pozna Žane Temova Rakuša, mlada raziskovalka na Fakulteti za farmacijo.Vitamin A (ponovitev) Vitamin A je pomemben za normalno rast, za delovanje imunskega sistema, delovanje vida, presnovo železa, za izgradnjo kože in sluznic in njihovo delovanje, nudi oporo pri reprodukciji in vpliva na razvoj celic ter tkiv. Najdemo ga v številnih živilih, zato ga povprečen posameznik s pestro in uravnoteženo prehrano zaužije dovolj. Precej več podrobnosti o vitaminu A pa pozna Žane Temova Rakuša, mlada raziskovalka na Fakulteti za farmacijo. “Hujša pomanjkanja vitamina A so v razvitih državah redka, predstavljajo pa velik javnozdravstveni problem v državah

  • Vitamini od A do K

    30/06/2021 Duración: 09min

    Trinajst jih je. Vitaminov, ki jih na podlagi kriterija polarnosti razdelimo v dve skupini: štiri nepolarne in devet polarnih. V tokratni oddaji s prof. dr. Blažem Cigićem z Oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani vitamine postavljamo v okvir, čeprav ima s tem težave že znanost.Cikel oddaj o vitaminih (ponovitev) 13 jih je. Vitaminov, ki jih na osnovi kriterija polarnosti razdelimo v dve skupini: 4 nepolarne in 9 polarnih. V tokratni oddaji s profesorjem doktorjem Blažem Cigićem z Oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani vitamine postavljamo v okvir, čeprav ima s tem težave že znanost. "Vitamin (tudi, če gre za slovnično ednino) ni nikoli samo ena molekula, temveč imamo vedno polje molekul, ki imajo ta učinek." Zlato obdobje raziskav povezanih z vitamini je bilo pred drugo svetovno vojno. V obdobju od leta 1928 do 1943 je bilo podeljenih sedem Nobelovih nagrad s področij fiziologije, medicine ali kemije, ki so se eksplicitno nanašali na raziskave v povezavi z vitamini. Vitamini so

  • Latte art: umetnost za dobro jutro

    23/06/2021 Duración: 07min

    Latte art je umetnost ustvarjanja na mlečni kremi, ko s točenjem na kavi rišemo različne motive, npr. srčke, listje ali cvetje. Strokovni učitelj strežbe na Srednji šoli za gastronomijo in turizem v Ljubljani Alen Kvrgić pravi, da je za dober latte art najprej pomembna dobra mlečna krema iz svežega in polnomastnega mleka. Pomemben je tudi pravilno pripravljen espresso ter potem časovno usklajevanje med obdelavo mleka in pripravo kave, ki traja približno 30 sekund.Risanje z mlečno kremo na kavi Latte art je umetnost ustvarjanja na mlečni kremi, ko s točenjem po kavi rišemo različne motive, npr. srčke, listje ali cvetje. Strokovni učitelj strežbe na Srednji šoli za gastronomijo in turizem v Ljubljani Alen Kvrgić pravi, da je za dober latte art najprej pomembna dobra mlečna krema iz svežega in polnomastnega mleka. Pomembna sta tudi pravilno pripravljen espresso ter potem časovno usklajevanje med obdelavo mleka in pripravo kave, ki traja približno 30 sekund. "Krema pride do izraza. Na sredini je torej vzorec, ko

  • »Bonton za mizo se tudi v času epidemije ni dosti spremenil.«

    16/06/2021 Duración: 07min

    Bonton je živa in nenehno spreminjajoča se stvar, kar nam je ravno čas epidemije pokazal in dokazal; navade in geste, ki so še pred letom in pol pomenile izraz bontona in spoštovanja, danes niso več zaželene. Pa vendar – če pogledamo kulturo pitja in prehranjevanja, se kaj dosti ni spremenilo. S tem ko smo več časa preživeli doma, z družino, se nam je ponudilo tudi več priložnosti, da se osnovna pravila ponovijo.S strokovnjakinjo za kulturo vedenja in protokol o pravilih spodobnega vedenja med obedovanjem Bonton je živa in nenehno spreminjajoča se stvar, kar nam je ravno čas epidemije pokazal in dokazal; navade in geste, ki so še pred letom in pol pomenile izraz bontona in spoštovanja, danes niso več zaželene. Pa vendar – če pogledamo kulturo pitja in prehranjevanja, se kaj dosti ni spremenilo. S tem ko smo več časa preživeli doma, z družino, se nam je ponudilo tudi več priložnosti, da se osnovna pravila ponovijo, pravi Bojana Košnik Čuk, strokovnjakinja za kulturo vedenja in protokol.

  • "Najhuje je, ko gost ne ve, kaj bi kam dal ali kje bi kaj vzel"

    09/06/2021 Duración: 08min

    Za dober catering sta najprej pomembni dobra organizacija in ekipa, pove strokovni učitelj strežbe na Srednji šoli za gastronomijo in turizem Ljubljana Ludvik Fekonja. Slab ponudnik bo imel premalo strežnega osebja.Catering je specifična veja gostinstva zunaj matične hišePrva catering podjetja so se pri nas pojavila že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, povpraševanje pa se je povečalo predvsem v zadnjih desetletjih. Danes jih v poslovnem imeniku naštejemo skoraj 700. Za dober catering sta najprej pomembni dobra organizacija in ekipa, pove strokovni učitelj strežbe na Srednji šoli za gastronomijo in turizem Ljubljana Ludvik Fekonja. Slab ponudnik bo imel premalo strežnega osebja. "Ni pribora, ni serviet, gosti ne pridejo do pijače, zmanjka kozarcev in tako naprej. Stvari, ki gredo lahko narobe, je kar nekaj." 

  • Nakupovanje živil iz udobja domačega naslanjača skriva tudi nekatere pasti

    02/06/2021 Duración: 07min

    Večina potrošnikov se za spletni nakup odloči zaradi priročne dostave na dom in prihranka časa; nakup opravijo iz udobja domačega naslanjača in se izognejo fizičnemu naporu pri prenašanju večjih količin živil. Prednosti spletnega nakupovanja odkriva vse več potrošnikov, mnogi so ga prvič preizkusili med epidemijo, ko je nakupovanje v klasičnih trgovinah postalo precej neprijetno, pravi Nika Kremić z Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave.Primerjava spletnih trgovcev z živili Večina potrošnikov se za spletni nakup odloči zaradi priročne dostave na dom in prihranka časa; nakup opravijo iz udobja domačega naslanjača in se izognejo fizičnemu naporu pri prenašanju večjih količin živil. Prednosti spletnega nakupovanja odkriva vse več potrošnikov, mnogi so ga prvič preizkusili med epidemijo, ko je nakupovanje v klasičnih trgovinah postalo precej neprijetno, pravi Nika Kremić z Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave. V pregled smo vključili sedem spletnih trgovin, kjer potrošniki najpogosteje nakupu

  • "Ni vseeno, kam v hladilniku postavimo kakšno živilo"

    26/05/2021 Duración: 05min

    Nasveti za vzdrževanje hladilnika in zmanjšanje tveganja za pojav okužbNasveti za vzdrževanje hladilnika in zmanjšanje tveganja za pojav okužbOsnovni namen shranjevanja živil v hladilniku je, da ostanejo čim dlje sveža in uporabna. Pri tem so pomembni trije vidiki: zagotavljanje ustrezne temperature v hladilniku, redno ter temeljito čiščenje in razporeditev izdelkov; ni namreč vseeno, kam v hladilniku kaj postavimo, pravi Nina Križnik z Zveze potrošnikov Slovenije. Dobro je vedeti, da je najhladnejši predel v spodnjem delu, najvišja in najbolj nestalna temperatura pa na vratih hladilnika. Na spodnji polici, kjer je temperatura najnižja, zato hranimo bolj občutljiva živila kot so ribe, surovo meso in jajca. Temperatura v hladilniku naj ne bi presegla 5 °C, vendar pa so številne raziskave pokazale, da je temperatura v večini hladilnikov v domačih gospodinjstvih precej višja. In kaj se zgodi, če je temperatura dlje časa previsoka? Kljub nizkim temperaturam lahko nekateri mikroorganizmi preživijo, rastejo in tvor

  • Pojemo 60 % več zelenjave in 93 % več sadja kot pred 20 leti

    19/05/2021 Duración: 05min

    Generalna skupščina Združenih narodov je na predlog Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo sprejela resolucijo, ki leto 2021 razglašuje za Mednarodno leto sadja in zelenjave. V ta namen so pred kratkim na Statističnem uradu Republike Slovenije zbrali in primerjali nekaj starejših in novejših podatkov iz anket po gospodinjstvih in kmetijskih gospodarstvih. Sogovornica: Irena Svetin.Leto 2021 je mednarodno leto sadja in zelenjave Generalna skupščina Združenih narodov je na predlog Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo sprejela resolucijo, ki je leto 2021 razglasila za mednarodno leto sadja in zelenjave. V ta namen so pred kratkim na Statističnem uradu Republike Slovenije zbrali in primerjali nekaj starejših in novejših podatkov iz anket po gospodinjstvih in kmetijskih gospodarstvih. Irena Svetin iz Statističnega urada: "V 2019 smo v Sloveniji porabili skoraj 246.000 ton zelenjave, kar je skoraj 118 kg na prebivalca. To je 60 odstotkov več kot leta 2001. Še bolj se veča porab

  • Raje kot na občutek se zanesite na termometer

    12/05/2021 Duración: 09min

    Pomladne in poletne mesece s kulinaričnega vidika brez dvoma zaznamuje tudi peka mesa na žaru. Izbira mesa, soljenje, mariniranje, priprava žara, spremljanje središčne temperature … vse to so dejavniki, ki vplivajo na končni izdelek, torej na to, kako sočno in okusno bo pečeno meso. V rubriki Veste, kaj jeste smo tokrat pod drobnogled vzeli nekaj najpogostejših trikov, pa tudi mitov, povezanih s peko mesa na žaru.Matej Stipanič o skrivnostih peke mesa na žaruIzbira mesa za piknik je stvar okusa oziroma osebne preference posameznika, je pa bolj kot to, kateri kos mesa bomo pekli, pomembna priprava oziroma načrtovanje peke mesa. Če želimo meso marinirati in s tem obogatiti okus, to storimo dan pred samo peko, precej enostavna pa je tudi odločitev, kdaj meso solimo, pravi poznavalec in raziskovalec žara Matej Stipanič. Nič ni narobe, če meso solimo pred peko, moramo pa vedeti, da se sol stopi in prodre v meso. Če hočemo meso soliti pred peko, moramo to storiti nekaj ur vnaprej, da bo sol naredila svoje. Druga mo

  • Dobro salamo lahko ješ rezino za rezino brez kruha

    05/05/2021 Duración: 07min

    Suhe oziroma trajne salame so navadno pripravljene iz boljših delov svinjskega in govejega ter tudi divjačinskega mesa z dodatkom začimb in čvrste slanine. Veterinar Dušan Lipej je zadnjih nekaj let predsednik ocenjevalne komisije na sevniški salamijadi. Kot je povedal, največ točk za videz na tekmovanjih dobijo salame, ki imajo približno od deset do trinajst koščkov slanine v vsaki rezini.Veterinar in predsednik ocenjevalne komisije na sevniški salamijadi Suhe oziroma trajne salame so navadno pripravljene iz boljših delov svinjskega, govejega, tudi divjačinskega mesa, z dodatkom začimb in čvrste slanine. Veterinar Dušan Lipej je zadnjih nekaj let predsednik ocenjevalne komisije na sevniški salamijadi. Kot je povedal, največ točk za videz na tekmovanjih dobijo salame, ki imajo približno od deset do trinajst koščkov slanine v vsaki rezini. "Dobra salama ima skladen okus zrele mesnine, ki prijetno napolni usta. Torej rahlo slana, začinjena in vsaj v naših krajih tudi rahlo dimljena. Dobro salamo lahko ješ rezin

  • 80 % Slovencev pozimi trpi zaradi pomanjkanja vitamina D

    28/04/2021 Duración: 07min

    Pozimi bi morali odrasli na dan zaužiti 20 mikrogramov vitamina D. Po podatkih Inštituta za nutricionistiko pa povprečen odrasli zaužije le od 3 do 5 mikrogramov dnevno, torej bistveno premalo.Raziskava Inštituta za nutricionistiko o preskrbljenosti prebivalstva z vitaminom D in prehranskih dopolnilihVitamin D se sintetizira pod vplivom UVB-žarkov v naši koži, za kar je potrebna zadostna izpostavljenost sončnim žarkom in to se pri nas izpolni poleti. Pozimi pa te biosinteze tako rekoč ni, zato bi morali odrasli na dan zaužiti 20 mikrogramov vitamina D. Po podatkih Inštituta za nutricionistiko pa povprečen odrasli zaužije le od 3 do 5 mikrogramov dnevno, torej bistveno premalo, pravi profesor Igor Pravst. Med podaljšano zimo, med novembrom in aprilom, kar 80 odstotkov prebivalcev Slovenije trpi za pomanjkanjem, približno 40 odstotkov pa za hudim pomanjkanjem vitamina D, optimalne koncentracije pa ne najdemo skoraj pri nikomer. Poleti so rezultati nekoliko boljši, približno deset odstotkov ljudi je imelo hudo p

página 2 de 5