Veste, Kaj Jeste

Številni gostilničarji so lani, pred drugim valom epidemije, omogočili osebni prevzem hrane ali pa dostavo na dom, ki še naprej pridobiva na pomembnosti in priljubljenosti. Inšpektorji Uprave za varno hrano so v lanskem letu poleg rednih pregledov gostinskih obratov nadzor izvajali tudi nad podjetji, ki se ukvarjajo izključno s prevozom hrane, pravi Nadja Škrk z inšpekcije Uprave za varno hrano.Pod drobnogledom inšpekcije tudi ponudniki prevoza hraneŠtevilni gostilničarji so lani, pred drugim valom epidemije, omogočili osebni prevzem hrane ali pa dostavo na dom, ki še naprej pridobiva na pomembnosti in priljubljenosti. Inšpektorji Uprave za varno hrano so v lanskem letu poleg rednih pregledov gostinskih obratov nadzor izvajali tudi nad podjetji, ki se ukvarjajo izključno s prevozom hrane, pravi Nadja Škrk z inšpekcije Uprave za varno hrano. Inšpektorji so dobili navodilo, naj dostavljavce natančno pregledajo, saj so oni tisti, ki lahko zaradi neustrezne higiene ali predolgega transporta predstavljajo tveganje

Neustrezno razmerje živil na krožniku in prevelike količine lahko vodijo v previsok vnos energije in čezmerno telesno težo, poudarja Rok Poličnik, mag. diet., spec. klin. diet iz NIJZ. Pomaga lahko tudi v svetu uveljavljeno pravilo dlani ali metoda zdravega krožnika.Kakšni naj bi bili posamezne porcije in razmerja med skupinami živil?Neustrezno razmerje živil na krožniku in prevelike količine lahko vodijo v previsok vnos energije in čezmerno telesno težo, poudarja Rok Poličnik, mag. diet., spec. klin. diet iz NIJZ. Pomaga lahko tudi v svetu uveljavljeno pravilo dlani ali metoda zdravega krožnika. "Vzamemo en srednje velik servirni krožnik, ga damo na polovico in potem spodnji del razdelimo še na dve četrtini. Zgornjo polovico napolnimo z zelenjavo, spodnji del pa na eni strani z beljakovinskim živilom in na drugi s prilogo (testenine, krompir ...)." Stisnjena pest krompirja, dve pesti zelenjave in zrezek v velikosti dlani brez prstov. To je primer pravega razmerja omenjene metode. "V enolončnicah so hranila v

Prehrana je vedenjski dejavnik, ki ga v tem času lahko koristno spremenimo, če doslej ni podpiral našega zdravja. Za lažje načrtovanje prehrane, predvsem razmerja živil in tudi posameznih porcij, Rok Poličnik, mag. diet., spec. klin. diet iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, svetuje tudi v svetu uveljavljen pristop, tako imenovano metodo zdravega krožnika.Oblikovanje razmerja živil in določitev velikosti porcij je pomembna veščina Prehrana je vedenjski dejavnik, ki ga v tem času lahko koristno spremenimo, če doslej ni podpiral našega zdravja. Za lažje načrtovanje prehrane, predvsem razmerja živil in tudi posameznih porcij, Rok Poličnik, mag. diet., spec. klin. diet iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, svetuje tudi v svetu uveljavljen pristop: t. i. metodo zdravega krožnika. "Težava naše prehrane so neustrezna razmerja, prevelike porcije recimo škrobnih živil. Pomembne pa so vse skupine živil, tudi zelenjava in sadje, žita in žitni izdelki ter beljakovinska živila (meso, ribe, jajca, stročnice, m

Poleg esencialnih elementov v periodnem sistemu najdemo še kopico drugih mineralov, ki pa ne izpolnjujejo treh pogojev, da bi jih lahko uvrstili med esencialne; vsaj približno moramo poznati priporočene dnevne odmerke zanje, njihovo vlogo v človeškem organizmu oziroma vključenost v biokemijske procese in pa vedeti moramo, kaj se zgodi, če jih zaužijemo premalo, pojasnjuje profesor Aleš Obreza s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Med neesencialne minerale uvrščamo nikelj, stroncij, bor, silicij, aluminij in nekatere druge.Vloga stroncija, niklja, bora in silicija v človeškem telesu še ni dovolj raziskana oziroma dokazanaPoleg esencialnih elementov v periodnem sistemu najdemo še kopico drugih mineralov, ki pa ne izpolnjujejo treh pogojev, da bi jih lahko uvrstili med esencialne; vsaj približno moramo poznati priporočene dnevne odmerke zanje, njihovo vlogo v človeškem organizmu oziroma vključenost v biokemijske procese in pa vedeti moramo, kaj se zgodi, če jih zaužijemo premalo, pojasnjuje profesor Ale

Za mineral, ki ga predstavljamo tokrat v Veste, kaj jeste?, je potrjena ena zdravstvena trditev. To so kloridi, ki prispevajo k normalni prebavi z vlogo pri nastajanju klorovodikove kisline v želodcu. S hrano in pijačo jih zaužijemo povsem dovolj. Na prvih mestih po vsebnosti je namreč hrana, ki ji v procesu priprave dodamo kuhinjsko sol. Tako največkrat govorimo o natrijevih kloridih.Kloridni ioni so nujni za vzdrževanje številnih fizioloških funkcij telesa Klor kot element spada med halogene in je fizikalno-kemijsko pri normalni temperaturi in tlaku plin. V naravi pa se največ klora pojavlja v obliki kloridov oziroma kloridnih ionov, ki spadajo med najpomembnejše anorganske anione v naših telesih. Teja Glavnik, mag. farm., spec. klin. farm. iz Splošne bolnišnice Murska Sobota, ob tem dodaja, da je najpogostejši natrijev klorid. Na prvih mestih po vsebnosti tega minerala je torej hrana, ki ji v procesu priprave dodamo kuhinjsko sol. "Največ kloridov imajo suhomesnati izdelki, siri, tudi jajca. V drugih vrsta

Jod ima kot esencialen element ključno vlogo pri nastajanju ščitniških hormonov in pri delovanju ščitnice, ko govorimo o njegovem priporočenem dnevnem vnosu, pa je ta v primerjavi z nekaterimi drugimi minerali zelo nizek – potrebujemo ga zgolj 150 mikrogramov. To pa še ne pomeni, da tak vnos zlahka zagotovimo; pravzaprav si v Sloveniji, podobno kot tudi drugod po Evropi, že skoraj 70 let pomagamo z obveznim jodiranjem kuhinjske soli.Jod ima ključno vlogo pri nastajanju ščitniških hormonov in pri delovanju ščitniceElementarni jod je v naravi zelo redko zastopan, jodidi pa so kemijska oblika joda, ki med drugim opravlja tudi funkcije v človeškem telesu. Jod je sicer pri sobni temperaturi siva, trdna snov z relativno nizkim tališčem, ki hitro sublimira, pojasnjuje doktorica Petra Kolenc Peitl, specialistka radiofarmacije s klinike za nuklearno medicino na ljubljanskem kliničnem centru. To pomeni, da gre iz trdnega direktno v plinasto agregatno stanje in zagotovo se marsikdo med nami spomni poskusov iz kemije in

V Veste, kaj jeste? smo do danes obdelali že 11 mineralov, ki so v našem telesu in jih moramo dobiti s hrano. Vsi so pomembni, nekateri pa celo esencialni, torej nujni za naše delovanje. Pri kromu so strokovna mnenja deljena. Tako zasledimo tudi številne dvome o resnični pomembnejši učinkovitosti minerala za telo. O dveh zdravstvenih trditvah sicer dvoma ni.Tokrat o relativno skromno raziskanem mineralu Krom je element, ki je pogost v zemeljski skorji, sicer pa je v naravi prisoten v različnih oksidacijskih stanjih, pove izr. prof. dr. Tomaž Vovk, mag. farm. iz Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Za človeka je to relativno nepoznan mineral oziroma še ne tako raziskan kot nekateri drugi. "Krom je tak zapleten mineral, v smislu, da so mnenja o njegovi aktivnosti oz. esencialnosti deljena." Evropska unija je z uredbo sicer potrdila uporabo dveh zdravstvenih trditev: krom ima vlogo pri presnovi makrohranil in prispeva k vzdrževanju normalne ravni glukoze v krvi. Zaužiti ga moramo relativno malo, zato tud

»Zelo pomemben mikroelement za večino organizmov.« Tako doc. dr. Rok Frlan, mag. farm. s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani opiše molibden. Njegovo ime izhaja iz dejstva, da je zelo podoben svincu.Mineral, ki je v nadzemnih delih stročnic, žitih ter svinjskih in govejih jetrcih Petinšestdeset mikrogramov na dan v povprečju je količina, ko še ne govorimo o pomanjkanju molibdena. Kar je malo, zato tudi v našem okolju s premajhnimi vnosi nimamo težav, razen v primerih parenteralne prehrane. Z mešano in raznovrstno prehrano dnevnim potrebam torej po večini povsem zadostimo, pove doc. dr. Rok Frlan, mag. farm. iz Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. "Če zaužijemo 100 gramov riža, pokrijemo vse dnevne potrebe po tem mineralu." Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je leta 2010 na pobudo Evropske komisije ovrednotila nekatere pomembne zdravstvene trditve o molibdenu: prispeva k normalnemu metabolizmu aminokislin z žveplom in sečne kisline, prispeva k normalnemu delovanju celic, prispeva k norma

V Veste, kaj jeste? na Prvem programu Radia Slovenija tokrat o še enem mineralu, ki ima v našem telesu pomembno vlogo, na dan pa naj bi ga sicer zaužili zelo malo. To je selen, ki je poznan od leta 1817, šele sredi preteklega stoletja pa je odkritje, da je esencialen za človeško telo, odprlo povsem novo poglavje v razumevanju tega mikroelementa.Prvi klinični znaki pomanjkanja so bele lise na nohtih in tanjšanje las Selen ima med mikrohranili edinstveno vlogo, pove prof. dr. Irena Mlinarič-Raščan, mag. farm. iz Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Je namreč eden redkih elementov, ki je del osnovnih gradnikov bioloških molekul.  "V našem telesu je prisoten v več proteinih oz. selenoproteinih, ki opravljajo različne funkcije v telesu. Številne so povezane z oksidativnim stresom, s proteini, ki so odgovorni za spermatogenezo, tudi z encimi, ki so vključeni v aktivacijo ali deaktivacijo ščitniških hormonov, ter proteini, ki so odgovorni za presnovo skeletnih in srčnih mišic itd." Selen glede na sprejete zd

Baker uvrščamo med najpomembnejše mikroelemente in je esencialen za vse žive organizme, podobno kot železo. Tudi kemijsko gledano se včasih ti dve kovini obnašata podobno, saj pri obeh poznamo po dve obliki oziroma oksidacijski stanji; pri bakru sta to kupro in kupri oblika, pojasnjuje profesor Aleš Obreza z ljubljanske fakultete za farmacijo.Bakrovi ioni so udeleženi praktično v vseh biokemijskih procesihBaker uvrščamo med najpomembnejše mikroelemente in je esencialen za vse žive organizme, podobno kot železo. Tudi kemijsko gledano se včasih ti dve kovini obnašata podobno, saj pri obeh poznamo po dve obliki oziroma oksidacijski stanji; pri bakru sta to kupro in kupri oblika, pojasnjuje profesor Aleš Obreza z ljubljanske fakultete za farmacijo. Latinsko poimenovanje za baker, cuprum, izvira iz imena za otok Ciper, saj so bila v antiki tam bogata nahajališča, ki so jih izkoriščali že v času bronaste, verjetno tudi bakrene dobe. Baker je bil ena od prvih kovin, ki so jih ljudje začeli uporabljati tako za izdela

Evropska agencija za varnost hrane je za mangan sprejela štiri zdravstvene trditve. V grobem je vpleten v metabolizem, prispeva k ohranjanju normalnega vezivnega tkiva in kosti ter ima tudi vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom, zaradi katerega bi se veliko hitreje starale. Sogovornik: prof. dr. Aleš Obreza, mag. farm. s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.Mineral, ki je vključen v številne biokemične procese v telesu Manganovi ioni so vključeni v številne biokemične procese v našem telesu, pove prof. dr. Aleš Obreza, mag. farm. iz Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Evropska agencija za varnost hrane je sprejela 4 zdravstvene trditve, ki veljajo za ta mineral. V grobem je vpleten v metabolizem, prispeva k ohranjanju normalnega vezivnega tkiva in kosti ter ima tudi vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom, zaradi katerega bi se veliko hitreje starale. Glavni vir mangana pa so živila rastlinskega izvora. Vsebnosti mangana so lahko zelo visoke v pravem čaju, čeprav je absor

Fluor v naravi najdemo le v obliki anorganskih spojin – fluoridov. Uvrščamo jih med mikroelemente, saj jih človeško telo, v primerjavi z nekaterimi drugimi minerali, vsebuje zelo majhno količino, manj kot 3 grame. Posledično so tudi potrebe po vnosu fluoridov zelo majhne, pojasnjuje profesorica Mirjana Gašperlin s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.Glavna naloga fluoridov v našem telesu je zaščita pred zobno gniloboFluor v naravi najdemo le v obliki anorganskih spojin – fluoridov. Uvrščamo jih med mikroelemente, saj jih človeško telo, v primerjavi z nekaterimi drugimi minerali, vsebuje zelo majhno količino, manj kot 3 grame. Posledično so tudi potrebe po vnosu fluoridov zelo majhne, pojasnjuje profesorica Mirjana Gašperlin s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Fluoridov v naše telo ne vnašamo samo s hrano, pač pa tudi s pijačo, vdihanim zrakom in s fluoriranimi kozmetičnimi izdelki, predvsem zobnimi kremami. Na vrhu tabele živil, ki so s fluoridi najbogatejša, najdemo črni čaj; z zaužitjem s

Pomembnost cinka za človeka je bila odkrita relativno pozno, šele leta 1961, ko so prvič poročali o pomanjkanju cinka zaradi uživanja hrane z visoko vsebnostjo fitatov in simptomih pomanjkanja, kot so: nenormalnosti na koži, psihične spremembe, huda anemija in zaviranje rasti. Danes vemo, pove prof. dr. Lucija Peterlin Mašič, mag. farm. iz Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, da ima cink v telesu številne funkcije.Mineral, ki je pomemben za rast in razvoj, imunski sistem ter nekatere druge funkcije Pomembnost cinka za človeka je bila odkrita relativno pozno, šele leta 1961, ko so prvič poročali o pomanjkanju cinka zaradi uživanja hrane z visoko vsebnostjo fitatov in simptomih pomanjkanja, kot so: nenormalnosti na koži, psihične spremembe, huda anemija in zaviranje rasti. Danes vemo, pove prof. dr. Lucija Peterlin Mašič, mag. farm. iz Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, da ima cink v telesu številne funkcije. "Cink je zelo pomemben pri rasti in razvoju organizma, ima vlogo pri delovanju imunsk

Železo je četrti najpogostejši element zemeljske skorje, najpogosteje ga najdemo vezanega v različnih rudah. Kako pomemben element je železo, dokazuje tudi arheološko poimenovanje ene od stopenj razvoja človeštva. V naravi železo obstaja v različnih oksidacijskih stanjih oziroma oblikah, kaj pa v našem telesu?Železo sodeluje v številnih metabolnih procesih, skrbi za prenos kisika in nastajanje rdečih krvničk Železo je četrti najpogostejši element zemeljske skorje, najpogosteje ga najdemo vezanega v različnih rudah. Kako pomemben element je železo, dokazuje tudi arheološko poimenovanje ene od stopenj razvoja človeštva. V naravi železo obstaja v različnih oksidacijskih stanjih oziroma oblikah, kaj pa v našem telesu? Magistra farmacije Barbara Koder, Gorenjske lekarne: Telo 70-kilogramskega moškega vsebuje približno 4 grame železa, ki s pomočjo beljakovin ves čas kroži po našem telesu v nekakšnem zaprtem krogu. Dnevno ga namreč izločimo samo 1 miligram, in sicer preko črevesja, ledvic in kože Železo se v hrani n

Odraslo človeško telo vsebuje približno 24 g magnezija, več kot polovica ga je v kosteh, služi pa kot kofaktor pri več kot 300 encimskih reakcijah. Neposredno ali posredno je torej vpleten v praktično vse procese v organizmu. Sogovornik: doc. dr. Stane Pajk, mag. farm. s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.Odraslo človeško telo vsebuje približno 24 g tega minerala, več kot polovica ga je v kostehMagnezij je eden ključnih mineralov. Odraslo človeško telo ga vsebuje približno 24 g, več kot polovica ga je v kosteh, služi pa kot kofaktor pri več kot 300 encimskih reakcijah. Neposredno ali posredno je torej vpleten v tako rekoč vse procese v organizmu. Doc. dr. Stane Pajk, mag. farm. iz Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, pove, da je priporočen dnevni vnos razmeroma majhen: 350 mg na dan za moške in 300 za ženske, zato ga večina doseže. "Dobri viri magnezija so oreščki in semena, npr. lešniki, orehi, mandeljni, potem kakav, soja, stročnice in nekatera žita." Največ magnezija pri nas zaužijemo z ži

Fosfor je eden od najpogostejših elementov v človeškem telesu, približno 85 % pa se ga nahaja v kosteh in zobeh. Pomemben je za mineralizacijo kosti in zob, sodeluje pri metabolizmu in shranjevanju energije, obenem pa tudi pri vzdrževanju kislinsko-baznega ravnotežja v telesu. Njegovo pomanjkanje v prehrani je izjemno redko, pojasnjuje profesor Aleš Obreza s Fakultete za farmacijo.V našem telesu ima fosfor pomembno vlogo pri mineralizaciji kosti in zobFosfor je eden od najpogostejših elementov v človeškem telesu, približno 85 % pa se ga nahaja v kosteh in zobeh. Pomemben je za mineralizacijo kosti in zob, sodeluje pri metabolizmu in shranjevanju energije, obenem pa tudi pri vzdrževanju kislinsko-baznega ravnotežja v telesu. Njegovo pomanjkanje v prehrani je izjemno redko, pojasnjuje profesor Aleš Obreza s Fakultete za farmacijo. Odrasel človek za normalno delovanje potrebuje približno 700 mg fosforja na dan, je pa povprečen dnevni vnos fosforja v Evropi daleč nad priporočenimi dnevnimi vnosi in se giblje med

Kalcij je najbolj zastopani mineral v človeškem telesu; v njem ga je za približno kilogram. 99 odstotkov ga je v obliki kalcijevih fosfatov v kosteh in je odgovoren za njihovo trdnost, veliko pa ga je tudi v zobeh. Iz katerih živil lahko dobimo kalcij? Najprej seveda pridejo na misel mleko in mlečni izdelki, ampak tudi drugih možnosti je veliko.Najbolj znani viri kalcija so mleko in mlečni izdelki, vendar ga najdemo tudi v številnih drugih živilihNaše telo vsebuje približno kilogram kalcija in kar 99 odstotkov ga je v obliki kalcijevih fosfatov v kosteh. Poleg vzdrževanja zdravih kosti in zob pa ima ta mineral še druge pomembne naloge: prispeva k normalnemu strjevanju krvi, mišični funkciji, prenosu živčnih signalov, delovanju prebavnih encimov, presnovi ter ima vlogo v procesu deljenja celice in njene diferenciacije. Najbolj znani viri kalcija so mleko in mlečni izdelki, vendar je med živili, kot pove doc. dr. Janja Zupan, mag. farm. iz Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, veliko alternativ. "Kalcij

Razmerje med natrijem in kalijem je pomembnejše od tega, koliko zaužijemo posameznega od mineralov.Na jedilnikih je premalo kalija in predvsem preveč natrija Na naših jedilnikih je v povprečju preveč natrija in še vedno premalo kalija, čeprav je ta v živilih, ki so nam dostopna, široko zastopan. Na dan naj bi ga zaužili 2000 mg, pove izr. prof. dr. Žiga Jakopin, mag. farm. iz Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Evropska agencija za varnost hrane je za živila, ki so dober vir kalija, potrdila uporabo treh zdravstvenih trditev: prispeva k delovanju živčnega sistema, ima vlogo pri delovanju mišic in pri vzdrževanju normalnega krvnega tlaka. "S kalijem je bogata hrana rastlinskega in živalskega izvora. Recimo zelo veliko ga najdemo v soji, potem v surovih ribah, različnih vrstah mesa ter zelenjavi in sadju: špinači, krompirju z olupom, avokadu, bananah in stročnicah."    S predelanimi mesninami, kruhom, siri in predpripravljenimi živili pa je poskočila količina zaužitega natrija. V obliki kuhinjske soli

Minerali so dragocene rudninske hranilne snovi anorganskega izvora, ki so za človeka življenjskega pomena in nujne za zdravje, saj v našem telesu opravljajo številne pomembne naloge. Pogosto lahko slišimo, da je ta ali oni mineral v telesu najpomembnejši, a profesor Aleš Obreza s Fakultete za farmacijo poudarja, da so vsi enako pomembni, saj brez kateregakoli minerala organizem ne more normalno delovati.Serija oddaj o mineralihMinerali so dragocene rudninske hranilne snovi anorganskega izvora, ki so za človeka življenjskega pomena in nujne za zdravje, saj v našem telesu opravljajo številne pomembne naloge. Pogosto lahko slišimo, da je ta ali oni mineral v telesu najpomembnejši, a profesor Aleš Obreza s Fakultete za farmacijo poudarja, da so vsi enako pomembni, saj brez kateregakoli minerala organizem ne more normalno delovati. Minerale je težko rangirati po pomembnosti, čeprav je včasih govor je o supermineralih in podobno, ampak to je bolj kot ne oglaševalska zadeva. Ne moremo reči, da je železo bolj pomembn

Na Zvezi potrošnikov Slovenije so se pred kratkim lotili tržnega pregleda zamrznjenih rogljičkov in ugotovili, da hrustljava skorjica in nežna sredica v sebi lahko skrivata marsikaj.Tržni pregled Zveze potrošnikov Slovenije Ponudba zamrznjenih rogljičkov na naših trgovskih policah ni tako pestra, kot bi pričakovali. Večino izdelkov, tudi različnih trgovskih znamk, proizvede znan slovenski proizvajalec pekarskih izdelkov. Vendar zanimivo – kljub temu niso vsi narejeni po enaki recepturi, največje razlike so v številu aditivov, ki se giblje od enega pa vse do 13. Na nedavnem tržnem pregledu na Zvezi potrošnikov Slovenije so, kot pove Anja Bolha, to ponudbo podrobneje pregledali, in sicer pri rogljičkih z mareličnim nadevom in maslenih rogljičkih. "Pri večini zamrznjenih rogljičkov najprej zbode v oči dolg seznam sestavin, tudi do deset vrstic."  Da naj bodo takšni rogljički samo občasna popestritev jedilnika, med drugim torej povedo dodatki številnih aditivov. Gre za pomagala pri obdelavi in vzhajanju testa, za