Ultrazvok

Ob prvem svetovnem dnevu anafilaksije - najtežje in najbolj nevarne alergijske reakcije - opozarjamo na značilne znake in simptome ter hitro ukrepanje Pri hudi alergijski reakciji nimamo veliko časa – odločilne so sekunde. Prizadeti oteče okoli oči, otečejo mu ustnice, začne ga dušiti in stiskati v grlu, na koži se pojavi koprivnica, krče v trebuhu lahko spremljata driska in bruhanje. Stanje je kritično, saj se v nadaljnjih minutah lahko še zelo poslabša. Najtežjo in najbolj nevarno alergijsko reakcijo imenujemo anafilaksija. V tokratnem Ultrazvoku o prvi pomoči ob anafilaksiji. Tudi o vlogi adrenalina. Z nami je Tea Močnik, magistrica zdravstvene nege in diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanji s področja alergologije in klinične imunologije, s Klinike Golnik. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Klinika Golnik

Do 5 odstotkov tistih, ki zaradi glavobola poiščejo nujno pomoč na urgenci, jih ima glavobol zaradi stanja, ki zahteva takojšnje ukrepanjePregled literature pokaže, da polovica odraslih vsaj enkrat na leto občuti glavobol. Strokovnjaki so do zdaj opredelili že 200 različnih vrst glavobolov. Večina – več kot 90 odstotkov – jih je nenevarnih; zgolj nekaj jih ogrozi človekovo življenje. Tema tokratnega Ultrazvoka bodo nevarni glavoboli; izvedeli boste naslednje: Kdaj in kateri glavobol je lahko nevaren? Zakaj s slikanjem glave pri veliki večini glavobolov ne odkrijemo ničesar? Kateri glavobol je najpogostejši? Odgovarja nevrolog Igor Rigler iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Foto: Prvi

Študije so pokazale, da se, ko se z novim koronavirusom okužimo drugič, tretjič ... da se torej z vsako naslednjo okužbo tveganje za simptomatski dolgi covid poveča za dodatnih 15 odstotkov Dr. Špela Šalamon aktivno sodeluje z neodvisno skupnostjo strokovnjakov in aktivistov World Health Network, ki si prizadeva za zaščito zdravja in zmanjšanje škode zaradi pandemije covida. V enem od zadnjih člankov se je skupina lotila vprašanja, kako med akutnim in dolgim covidom pride do poškodbe stene najmanjših žil v organih in tkivih. Dr. Šalamon namreč pravi, da covid v prvi vrsti ni okužba dihal. »Pri covidu je glavno mesto okužbe ožilje. Zato je covid multisistemska bolezen, ki prizadene vse organe v telesu.« Ali torej lahko težave po prebolelem covidu pripišemo poškodbi žil? Pojasnilo v Ultrazvoku. Dr. Špelo Šalamon je v Leoben v Avstrijo, kjer živi in dela, poklical Iztok Konc. Foto: Š.Š. Originaln

Strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi v Evropi in tudi v Sloveniji že vsak tretji prebivalec, prebivalka, imel vsaj občasno znake in simptome alergijeLjudje smo lahko preobčutljivi na različne alergene, vendar pa najtežje reakcije povzročajo hrana, zdravila in strup čebele ali ose. Da bi alergije lahko še hitreje prepoznali in zdravili, si prizadevajo številni zdravniki in raziskovalci. Med njimi je tudi molekularni biolog doc. dr. Matija Rijavec s Klinike Golnik. Skupaj s kolegi, kolegicami, išče odgovor na vprašanje: v kolikšni meri so za alergijo krivi geni. O genetskem ozadju alergij je z dr. Rijavcem ob letošnjem Golniškem simpoziju govoril Iztok Konc. Foto: Klinika Golnik

Podobno kot glasnost na televiziji lahko bolnik prilagodi jakost stimulacije svoji bolečini. Najti mora območje, znotraj katerega ne čuti bolečine, ampak samo neko prijetno mravljinčenje. To pomeni, da namesto bolečine čuti prijetne vibracije.Anesteziolog dr. Pavel Michalek iz Splošne univerzitetne bolnišnice v Pragi (VFN Praga) se je specializiral za zdravljenje bolečine. Pravi, da je med bolečinami, ki jih je najtežje obvladovati, kronična bolečina v medenici, o kateri bomo govorili v oddaji Ultrazvok. »Med 60 in 70 odstotkov bolečinskih stanj v medenici – torej kronične medenične bolečine – je povezanih z vnetjem ali draženjem tako imenovanega pudendalnega živca. Ta oživčuje mišice medeničnega dna, spolovilo in zadnjik. Pudendalni živec izhaja iz hrbtenjače in skozi mišice poteka vse do presredka.« Glede na vrsto težav lahko zdravniki pacientkam in pacientom ponudijo več možnosti zdravljenja kronične medenične bolečine. Študije in izkušnje

Okužbo z bakterijo Helicobacter pylori moramo čim prej odkriti in zdravitiGastroenterolog prof. dr. Bojan Tepeš (NIJZ, MF Ljubljana, Rogaška Slatina) si prizadeva, da bi v Sloveniji zaživel program zgodnjega odkrivanja in zdravljenja okužbe z bakterijo Helicobacter pylori. Prav njo namreč lahko povežemo s kroničnim gastritisom in z nastankom razjed na želodcu ali dvanajstniku. Bakterijo Helicobacter pylori lahko okrivimo za številne primere raka na želodcu. Zato v Zdravstvenem domu Maribor in v Zdravstvenem domu Ljubljana vabijo vse, ki so stari med 30 in 34 let na testiranje na Helicoacter pylori. V Sloveniji je namreč okuženih kar približno 25 odstotkov ljudi, vendar mnogi za okužbo sploh ne vejo. Foto: CDC/Dr. Patricia Fields, Dr. Collette Fitzgerald (PHIL #5715), 2004/ PublicDomain Testiranje v ZD Maribor (EUROHELICAN) TUKAJ Testiranje v ZD Ljubljana (TOGAS) TUKAJ

Čustvena lakota je hitra, nenadna in močna. Mnogim se zdi nepremagljiva. Katere pristope bi morali poznati in obvladati, da bi jo premagali? Lakota je fiziološka potreba. Je občutek, ki ga čuti telo, ko mora zaužiti hrano. Želja po določeni hrani, tudi brez občutka lakote, je apetit ali tek. Čustvena lakota – tudi čustveno prenajedanje – pa je hitra, nenadna in močna sila. Napade nas, ko smo čustveno najbolj ranljivi in šibki Pomeni, da jemo zato, da bi zadovoljili svoje čustvene potrebe in ne zato, da bi napolnili želodec in bili siti. Čustvena lakota je lahko simptom stresa, tesnobe in depresije. Podrobneje v Ultrazvoku s psihologinjo in psihoterapevtko Katjo Z. Istenič. Foto: Pixabay, cc Povezava do programov pomoči TUKAJ

V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi Zveza ILCO Slovenija TUKAJ Priročnik Učimo vas živeti s stomo TUKAJ

Stroka priporoča cepljenje proti humanemu papiloma virusuStrokovnjaki ocenjujejo, da se s humanim papiloma virusom enkrat okuži skoraj vsak; pravijo, da mu je tako rekoč nemogoče uiti. Celo najbolj zadržani ocenjujejo, da je z njim okuženih najmanj 80 odstotkov ljudi. Vse to so dejstva o humanem papiloma virusu – znanem pod kratico HPV. Dejstvo pa je tudi, in to podkrepljeno s podatki, da se proti humanemu papiloma virusu lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem. To je v Sloveniji od začetka letošnjega leta brezplačno za vse mlade do 26. leta starosti. Več pa v Ultrazvoku. Sogovornika sta kirurg doc. dr. Boštjan Mlakar (Zdrav splet) in ginekologinja doc. dr. Nina Jančar (Ginekološka klinika UKC Ljubljana), ki vsak v svoji ambulanti pomagata pacientkam in pacientom z bradavicami na zadnjiku in spolovilu ter s predrakavimi in rakavimi spremembami v grlu, na penisu in materničnem vratu. Za vse našteto je namreč krivec prav humani papiloma virus. Pogovor z nemškim pr

Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc

Milgramov eksperiment Profesor psihologije na ameriški Univerzi Yale Stanley Milgram je leta 1963 izvedel enega najbolj znanih socialno-psiholoških eksperimentov vseh časov. Opravil je poskus, v katerem se je osredotočil na konflikt med posameznikovo poslušnostjo avtoriteti in osebno vestjo. Kaj prevaga – prvo ali drugo? Kdo ali kaj nas lahko prepriča, da ravnamo v nasprotju s svojimi lastnimi moralnimi normami in vestjo? Ko so ljudje po drugi svetovni vojni izvedeli za koncentracijska taborišča in druga nacistična grozodejstva, za holokavst, so bili osupli. Kako je možno, da so pri zločinih in okrutnih dejanjih sodelovali tudi številni povsem običajni ljudje? Milgramu ta moralni konflikt ni dal miru: »V moji stroki, socialni psihologiji, je sicer že obstajalo nekaj študij, za katere se je zdelo, da dajejo odgovor na vprašanje, kako je mogoče, da so običajni ljudje, ki so bili sicer v svojem vsakdanjem življenju prijazni in spodobni, ravnali tako br

Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop SkazaTropske bolezni v Sloveniji nas nič več ne presenečajo. Do konca avgusta so pri nas potrdili že en primer Zike, štiri primere malarije, sedemnajst denge in tri primere vročice Zahodnega Nila. Letošnji primeri okužbe z virusom Zahodnega Nila kljub temu izstopajo. Tokrat so se oboleli z virusom okužili znotraj Slovenije; nihče od njih ni bil v tujini. Preseneča tudi, da se je pri vseh treh okužba zapletla do te mere, da so potrebovali zdravljenje v UKC Maribor. Za več informacij in pojasnil smo v Celje poklicali prim. doc. dr. Alenko Trop Skaza z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Foto: Samec komarja Culex (v ospredju/spodaj desno) in transmisijska elektronska mikrografija, ki prikazuje delce virusa Zahodnega Nila (obarvani rumeno) v okuženi celici. NIAID/ Flickr, cc

Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudiLetos poročil o kužnih boleznih ni in ni konca. Po primerih oslovskega kašlja in ošpic v začetku leta, po klopnem meningoencefalitisu spomladi, se je s poletjem pojavila zajčja mrzlica, zdaj pa nas je presenetila tuberkuloza. Tukaj pa je še novi koronavirus. Že v začetku avgusta so nekatere bolnišnice zaradi povečanega števila okužb z novim koronavirusom prepovedale obiske. Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi. Strokovnjaki opozarjajo, da okužbe z novim koronavirusom ne gre podcenjevati. Več v Ultrazvoku z infektologinjo doc. dr. Matejo Logar. Z njo je govoril Iztok Konc.

O negi in zdravljenju aknaste kožeV puberteti se pri skoraj vsakem človeku pojavijo akne. Pri večini spontano izginejo do tridesetega leta starosti, pri nekaterih, med njimi je več žensk, pa kar vztrajajo in vztrajajo. Ljudje zmotno mislijo, da akne niso bolezen, pravi mladi zdravnik Dominik Škrinjar. V oddaji Ultrazvok bo svetoval o negi in zdravljenju aknaste kože. Z Dominikom Škrinjarjem, dr. med., se je srečal Iztok Konc.

Psihologinja Tjaša M. Kos o skrivnosti psihično močnih ljudi »Če ob tla vržemo žogico skokico, se bo odbila nazaj. Kaj pa se bo zgodilo, če vržemo jajce? Razbilo se bo.« Na tak način je psihologinja in psihoterapevtka dr. Tjaša M. Kos v Ultrazvoku slikovito opisala psihično odpornost oziroma psihično rezilientnost. To je sposobnost vsakega izmed nas, da se spopade s stresnimi situacijami. Psihična rezilientnost je notranja moč, ki nam v najbolj težkih življenjskih preizkušnjah pomaga ohranjati duševno ravnotežje in življenjski optimizem. V čem je skrivnost tistih, ki so psihično najbolj čvrsti? V čem je njihova moč? Odgovor v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Več psiholoških vsebin: Strah pred ponovitvijo bolezni TUKAJ Ali se znate postaviti zase? TUKAJ Eksperiment, ki je pokazal, kako hitro pade meja med dobrim in zlim TUKAJ  

Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji. Visoke temperature in žgoči sončni žarki so za naše telo velik izziv. Med zdravstvenimi težavami, ki se poleti lahko poslabšajo, so tudi krčne žile; njim vročina prav gotovo bolj škodi kot koristi. Asist. dr. Matjaž Vrtovec iz Kliničnega centra v Ljubljani ima s krčnimi žilami oziroma s kronično vensko boleznijo in popuščanjem ven veliko izkušenj. Ocenjuje, da za krčnimi žilami trpi kar med štirideset in petdeset odstotkov ljudi. Ženske nekoliko pogosteje od moških. Več pa v Ultrazvoku. Z dr. Matjažem Vrtovcem se je na bolniškem oddelku Kliničnega centra dobil Iztok Konc. Zdravljenje krčnih žil TUKAJ

Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?Gospa iz Ljubljane, stara 50 let, po navodilih zdravnika že leto dni uporablja zdravilo semaglutid, ki je bolj poznano pod imenom Ozempic. Učinkovino so razvili za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2, vendar je veliko več pozornosti vzbudilo dejstvo, da lahko z njo uspešno zdravimo tudi debelost. Petdesetletna Ljubljančanka je povedala: »Že več let sem se odločala, da se bom spravila v red in bom shujšala. Bila sem pretežka, slabo sem se počutila, manj sem bila fizično sposobna. Imela sem tudi povišan holesterol in maščobe v krvi, moj pritisk je bil previsok; le sladkor je bil v redu. Na preventivnem pregledu so mi svetovali, naj shujšam. Za ukrepanje sem se odločila, ko sem izvedela za Ozempic. Po pregledu v samoplačniški ambulanti sva z zdravnikom, ta je potrdil, da sem do zdravila upravičena, pripravila načrt. Začela sem z zdravljenjem in tako rekoč od danes

Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotinOpis: »Kirurški robotski sistem »da Vinci« je sestavljen iz konzole in robota. Kirurg sedi med posegom pred konzolo in z njo vodi robotske roke, na katere so pritrjeni kirurški instrumenti. Z njimi robot zareže v bolnikovo tkivo.« Za slovenskimi kirurgi je že več kot 4.000 operativnih posegov, ki so jih izvedli s pomočjo robota. Od tega so jih 3.000 izvedli v Splošni bolnišnici Celje, 1.000 pa v Kliničnem centru Ljubljana. Po zahtevnih uroloških operacijah in po kompleksnih posegih v trebušni votlini so se letos v Ljubljani lotili še operacij na področju ginekologije. O prednostih robotske kirurgije smo govorili z ginekologinjo dr. Mijo Blaganje, abdominalnim kirurgom dr. Janom Groskom in urologom Juretom Bizjakom (vsi UKC Ljubljana). Pripravil Iztok Konc. Kirurški robot je v UKC Ljubljana v pogonu dan in noč TUKAJ

Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemuMed atipične bakterije, ki smo jih vzeli pod lupo današnjega Ultrazvoka, uvrščamo legionelo, ki povzroča atipično legionarsko pljučnico. Z njo imajo največkrat težave v bolnišnicah, domovih za starejše in drugih nastanitvenih objektih. Pred dobrim mesecem so o okužbah z legionelo poročali iz zagrebškega Kliničnega centra; trije primeri so se končali s smrtnim izidom. Televizija Slovenija pa je letošnjega marca poročala, da so okužbo z legionelo potrdili pri devetih oskrbovancih štirih ljubljanskih domov za starejše in centra za usposabljanje, delo in varstvo. »Vsaka pljučnica se lahko zaplete, na legionarsko pljučnico pa smo še posebej pozorni,« pravi biologinja prof. dr. Darja Keše, ki vodi Laboratorij za diagnostiko okužb z atipičnimi bakterijami Inštituta za mikrobiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga

Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?Predavateljica in raziskovalka prof. dr. Darja Keše vodi Laboratorij za diagnostiko okužb z atipičnimi bakterijami, ki deluje v okviru Inštituta za mikrobiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Delo v laboratoriju jo vsakodnevno opomni, zakaj morajo biti strokovnjaki pri analizi bakterij pazljivi in zelo natančni. Zakaj pa so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, pa je dr. Keše pojasnila za Ultrazvok. Del odgovora tiči v podatku, da med atipične bakterije uvrščamo klamidijo, mikoplazmo in legionelo, ki povzročajo pljučnice in spolne bolezni. Poslušajte oddajo, ki jo je pripravil Iztok Konc. Tokrat podrobneje o klamidiji. Foto: Darja Keše