Noetova Banda

Naše jame so med biotsko najbolj pestrimi jamami sveta in po podatkih jamskega katastra iz marca 2016 jih imamo v Sloveniji kar 11.683. Prav pri nas je bil prvič – kot izključno jamska žival – opisan hrošček drobnovratnik, ki so ga leta 1831 našli v Postojnski jami. Od takrat je bilo na našem ozemlju najdenih približno 160 različnih vrst in podvrst podzemeljskih hroščev, med njimi so tudi zelo redke in endemične, vezane le na eno ali dve naši jami. In ti dragoceni osebki že od nekdaj mikajo tuje zbiratelje in preprodajalce in to ne le od daleč. Čeprav je prepovedan odlov podzemeljskih živali v zgolj zbirateljske namene, jamski hrošči pa so zakonsko zavarovani, to še nič ne pomeni. Pred približno pol leta so v jami na Kočevskem po naključju odkrili nekaj deset nelegalno postavljenih pasti za jamske hrošče, še več so jih našli pozneje v petih jamah na območju Dobroveljske planote. Kdo to počne, še ni znano – vemo, da gre za tujce – je pa znano, zakaj. Na evropskih borzah žuželk lahko cena nekega našega jamskega

Metulji so ena od najpomembnejših in najbolj pestrih skupin žuželk pa tudi na splošno vseh organizmov. Na svetu je znanih približno 170 tisoč vrst, pri nas približno 3400, od tega je kar 3200 nočnih in le 180 dnevnih. A tudi ta zvrst naravne dediščine je vedno bolj ogrožena. Člani društva za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije v zadnjih 20 letih opažajo velik upad primernih življenjskih prostorov za številne vrste in s tem tudi upad ali izumrtje posameznih vrst. Med ogroženimi metulji v Sloveniji je tudi deteljin modrin, zato želijo s projektom Deteljin modrin - prezrti biser savskih prodov izboljšati njegov habitat na območju savskih prodov pri Ljubljani. To območje je namreč edino v osrednji Sloveniji, kjer se ta vrsta še pojavlja. A deteljin modrin, ki je slovensko imel dobil po barvi in temu, da se njegova gosenica prehranjuje izključno s turško deteljo, tam ni edini predstavnik dnevnih metuljev. Na območju savskih prodov je bilo namreč odkritih kar 100 vrst.Metulji so ena najpomembnejših in najb

Vse se je začelo z Matjažem Kuntnerjem, danes predstojnikom Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU, ki je že pred več kot 15-imi leti na Madagaskarju opazil nenavadno velike pajčje mreže in se po nekaj letih tudi podpisal pod odkritje njihovega graditelja. Poimenoval ga je po očetu evolucijskega nauka – Darwinov drevesni pajek.Vse se je začelo z Matjažem Kuntnerjem, danes predstojnikom Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU, ki je že pred več kot 15-imi leti na Madagaskarju opazil nenavadno velike pajčje mreže in se po nekaj letih tudi podpisal pod odkritje njihovega graditelja. Poimenoval ga je po očetu evolucijskega nauka – Darwinov drevesni pajek. Darwinov drevesni pajek gradi mreže, ki po velikosti presegajo večino drugih pajčjih mrež na svetu, njegova svilena nit pa velja za najmočnejši poznani biološki material. Matjaž Gregorič je raziskovalec na biološkem inštitutu ZRS SAZU in vodilni avtor nove študije, ki zajema tudi oralni spolni kontakt pri pajkih. Oralni spolni stik je v živalskem svet

Ta, da obstajajo tudi bolj kosmate živali od kosmatih, ni kosmata. Bober je drugi največji glodavec na svetu, takoj za južnoameriško kapibaro, in ima enega najbolj gostih kožuhov med vsemi živalmi. Če bi šteli, bi na kvadratni centimeter našteli od 12 tisoč do 23 tisoč dlak. V naravi je to precej težko preveriti, saj so bobri predvsem nočne živali in jih podnevi ne vidimo pogosto. Vemo pa, da so že nekaj let spet tudi pri nas. Evrazijski bober je bil pred 200 leti razširjen po vsej Evropi in delu Azije, a sta ga lov in preganjanje pripeljala na rob izumrtja, v Sloveniji je dejansko izumrl. Po dolgih letih, ko o bobru pri nas nismo govorili, se je ta vrnil ob naše reke in zdaj imajo ponekod okoli njega veliko povedati – ne nujno dobrega. Je pač žival, ki pušča sledi na vodah in v gozdu: gradi jezove, koplje kanale in s tem precej spreminja okolje, v katerem biva. Ob tem pa mu je tudi čisto vseeno, čigava je koruza, ve le, da je dobra. Prav dobrodošla atrakcija pa je bober na Koroškem, v okolici Dravograjskega

Načine in stvari, ki prinašajo bogastvo, so in še vedno skrivajo. Še danes se ne ve natanko, kje in kdaj je svilogojstvo postalo kmetijska panoga. Nekateri pravijo, da na Kitajskem, drugi v Indiji. A tako, kot so si tam prizadevali, da bi ta postopek ostal skrivnost – za prenos sviloprejkinih jajčec iz Kitajske je bila zagrožena smrtna kazen –, tako je skrivnost izdelave azijskih svilenih tkanin več stoletij preganjala vladarje v Sredozemlju. Vse dokler ni, vsaj tako je zapisal grški zgodovinar Prokopij, cesar Justinijan Prvi Veliki leta 553 na Vzhod poslal dveh menihov, da sta v popotnih palicah od tam pretihotapila seme sviloprejk. Svilogojstvo se je tako razširilo in sredi 16. stoletja doseglo tudi naše kraje. Goriška je imela med slovenskimi deželami pri tem posebno mesto, sviloprejke pa posebno ime. Žival, ki se hrani z murvinimi listi, so poznali pod imenom kavalir. Če je šlo pri gojenju kaj narobe, pa so rekli, da je šel kavalir v kravo. Sezona gojenja je sicer trajala kratek čas, od srede maja pa do k

Manjša so jajčeca, večja jajca. Lastnosti živali, da se zarodek razvija v jajcu zunaj telesa, pravimo jajcerodnost oziroma ovoparija. In ta je v precejšnji meri zastopana tudi pri vretenčarjih. Najbolj znane so ptice, ki prav vse nesejo jajca, kako pogosto, pa je odvisno od vrste in sezone. Domača kokoš je pridna vse leto in na leto znese približno 230 jajc. Njorka ima na leto le eno, prav tako ali še redkeje kraljevi pingvin. Tudi spekter barv jajčne lupine je širok. Od čiste bele prek modre, zelene do skoraj črne, barvo lupini dajeta dva glavna pigmenta. Je pa barva rumenjaka odvisna od hrane, bolj barvit oziroma oranžen bo vedno od kure, ki uživa raznovrstno hrano in ni rejena na farmi. Kakorkoli, ali ste za ekološka, tista iz talne ali pašne reje, vsa ptičja jajca so amniotska in ta ločujejo plazilce, ptiče in sesalce od drugih vretenčarjev. No, in kateri sesalci izlegajo jajca? To so stokovci. Ti se od drugih sesalcev razlikujejo prav po tem, da ne kotijo živih mladičev, pač pa nesejo jajca. Živečih pred

krbele so že Feničane in Etruščane. Tudi starogrški filozof Aristotel do njih ni bil ravnodušen. Najbolj pa so bile preganjanje in osovražene v času poznega srednjega veka, ko so jih okrivili prenašanja črne smrti. Čeprav so pozneje ugotovili, da so kugo z glodavcev na ljudi prenašale bolhe. In podgan, ki so pravzaprav čisto navadne kožuhaste živali, se še vedno držijo pridevniki bolne, umazane, grde. Pa niso niti umazane niti grde in tudi zato so vedno bolj pogoste kot domači ljubljenčki. Iz zgodovine je v povezavi s podganami poznano ime Jack Black, ki je bil dvorni lovilec podgan angleške kraljice Viktorije. A podgan ni le lovil, pač pa je lepše in zanimivejše udomačil in jih že takrat prodajal kot ljubljenčke. Še bolj so domače podgane postale priljubljene v zadnjih desetletjih 20. stoletja, z društvi ljubiteljev podgan in podganjimi razstavami. Podgane so zakon, pravijo tudi naši podganoljubci, ob tem pa ti glodavci sodijo med deset najpametnejših živali na svetu.Skrbele so že Feničane in Etruščane. Tu

Z vso pravico so take, kot so, saj so mačke. In ni jim bilo vedno lahko. Danes najpogostejša vrsta, domača mačka, je nastala z udomačitvijo divje, predvidevajo, da v starem Egiptu. V zgodovini so bile ponekod zaščitene z zakoni, drugod preganjane kot hudič. Čeprav sobivajo z nami že res dolgo časa, o njih še vedno krožijo nekateri stereotipi in pregovori, ki ne držijo. Večina mačk ima res razvit lovski nagon, ne pa vse. Je pa res, da je njihov sluh povezan z barvo kožuha – popolnoma bele muce so pogosto gluhe. Sicer je v svetu mačk 44 priznanih pasem, štiri so priznane preliminarno. Odlična priložnost za spoznavanje pasem so mačje razstave. Prva v Evropi je bila organizirana že leta 1871 v Londonu, prva, ki je potekala pod okriljem FIFe, mednarodne felinološke zveze, katere članica je tudi Zveza felinoloških društev Slovenije, pa leta 1949 v Parizu. Z vso pravico so take, kot so, saj so mačke. In ni jim bilo vedno lahko. Danes najpogostejša vrsta, domača mačka, je nastala z udomačitvijo divje, predvidevajo,

Na svetu obstajajo tudi bitja, katerih znanstveno ime izhaja iz grške predpone phasma – prikazen. Čeprav nekatere vrste morda res spominjajo na mutante iz znanstvenofantastičnih filmov, so daleč od tega. Posnemalci, žuželke med katere sodijo paličnjaki in živi listi, so predvsem mojstri krinke oziroma mimikrije. Na svetu je za zdaj opisanih več kot 3000 različnih vrst. Približno 50 jih je mogoče videti tudi v Sloveniji, in to na enem mestu. V galeriji pri postojnskem Kulturnem domu bo kar nekaj mesecev na ogled zbirka Posnemalci med nami Klemna Ogrizka, ki se je začel zanimati za te živali zaradi hčerke in njunega projekta v postojnskem vrtcu. Do večine vrst se je dokopal kar po pošti, saj je lažje naročiti jajca kot žive živali, ki so sicer zelo priljubljene v severnih državah. In če menite, da gre za dolgočasne paličice in liste, ki le ždijo in želijo biti nevidni, to sploh ni res. Med njimi so tudi rekorderji, dolgi več kot pol metra, vražje črni z rumenimi očmi, nekateri celo letijo. Razstava, ki jo je

V naši zgodovini najdemo kar nekaj tem, ki niso prijetne in med takimi je tudi lov na ptice, ki ga je raziskovala etnologinja in sociologinja kulture doktorica Mojca Tercelj Otorepec. Že v svoji diplomski nalogi se je lotila zgodb iz okolja, v katerem je živela, najprej trnovskih solataric, prek njih pa je prišla do trnovskih tičarjev. Ti so ptice lovili za hišne ljubljenčke, ki so jih prodali ali imeli doma, pa tudi za hrano. Veljale so kot postna jed, ob žabah in ribah so bile dovoljene tudi ptice in ne le, da si jih lahko kupil na trgu, ponujali so jih tudi v nekaterih ljubljanskih gostilnah. Kakšna bi bila takratna cena ptic, preračunana v evre, je težko reči, a za primerjavo, med leti 1935 in 1940 je ptičar za oskubljeno cipo zaslužil en dinar, štruca kruha je stala 2 dinarja. Najdražje so bile ptice pevke iz skupine mehkokljunov, na primer slavec, škrjanček in taščica, zanje so kupci odšteli 50 dinarjev. To so bili časi, ko so si na vse možne načine pomagali, da so si izboljšali življenjske razmere. Č

Slovenija velja za zibelko krasoslovne znanosti v širšem pomenu besede. Kako tudi ne, saj imamo skupaj približno 11 500 jam. Čeprav niso vse krasotice, pa je prav vsaka na svoj način posebna. Za vasjo Gornji Ig, ob poti proti Krimu, je Velika Pasica, dolga le 125 metrov. Ljudje so zahajali vanjo že sredi 19. stoletja. O tem pričajo od bakel ožgane stene, podpisi obiskovalcev in odbiti kapniki. A ne glede na to je jama z biološkega stališča izjemno bogata in posebnost v svetovnem merilu. Ne samo da je bil v njej najden drugi jamski hrošč na svetu, do zdaj je bilo ob pomoči primerkov iz jame opisanih 12 novih jamskih vrst. To pomeni, da je bila odkrita ena vrsta na vsakih 10 metrov rovov – glede tega je jama zagotovo prva na svetu. Po številu jamskih vrst je uvrščena na 9. mesto na svetovni lestvici. Precej zaslug za to ima tudi prof. dr. Anton Brancelj, raziskovalec na nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani in predavatelj na univerzi v Novi Gorici. Nekaj let je raziskoval drobne rakce, ki živijo v ja

Legenda pravi, da je pred več tisoč leti nekje v Aziji človek ujel sokola. Da bi spoznal duha te divje ptice, ga je hranil in udomačil, potem pa izpustil. Potem ko je ptica odletela, je ujela plen in ga delila s človekom. Čeprav gre za legendo, dokazi kažejo, da umetnost sokolarstva, res izvira iz Azije. Dejavnost, ki je bila v zgodovini povezana predvsem z lovom, je danes ponekod postala prestiž in nacionalna strast. Na primer, letalska družba Združenih arabskih emiratov je edina na svetu, ki dovoljuje prevoz sokolov na potniških sedežih. Tudi Slovenija ima na tem področju dolgo, več kot 800-letno tradicijo. Zapisi kažejo, da je sokolarstvo na Loškem obstajalo že v začetku 13. stoletja. Nekaj posameznikov ga še ohranja, vendar danes ne gre več toliko za lov s sokoli kot za ohranjanje in opazovanje teh ptic. Eden od sokolarjev je tudi veterinar, predsednik sokolarskega društva gorenjske regije Roman Savič, ki ima trenutno doma 8 sokolov selcev. Te ptice so zaradi svoje hitrosti pri spuščanju z višin – doseže

Na prehodu iz jeseni v zimo iz omar izbrskamo pletene puloverje in toplejša oblačila. Nekateri lastniki psov naredijo enako, kupijo nove kose ali po spletu naročijo oblačila za pse.Na prehodu iz jeseni v zimo iz omar izbrskamo pletene puloverje in toplejša oblačila. Nekateri lastniki psov naredijo enako, kupijo nove kose ali po spletu naročijo oblačila za pse. Inštruktorica Kinološkega društva Maribor Tina Ciglar pravi, da dodatno zaščito potrebujejo psi, ki nimajo podlanke in niso vajeni zimskega podnebja. To so kratkodlaki psi, na primer dalmatinci, dobermani, čivave in drugi. Dokler se psi premikajo, zaščita ni potrebna, je pa nujna v primeru daljšega mirovanja na hladnem. Modne hiše izdelujejo oblačila, po spletu lahko svojemu ljubljenčku kupite majico, hlače, krilo ali večerno obleko. Lastniki svoje kosmate prijatelje pogosto zaščitijo pred mrazom in dežjem, vendar je izbira kosov pri nas precej omejena. Pri nas lastniki svoje ljubljenčke oblečejo zlasti za praznike, na primer za noč čarovnic, božič, nov

A smo malo čudni, mi, jagri, da brskamo po medvedjih iztrebkih” nam je dejal eden izmed njih. Ampak prav lovci najdejo največ iztrebkov, saj jih zaradi terenskega dela tudi najbolje poznajo. 5. septembra se je pri nas začela akcija zbiranja medvedjih iztrebkov za oceno števila medvedov s pomočjo genetike, ki poteka v okviru projekta LIFE DINALP BEAR. Podobno akcijo so izvedli leta 2007 in ocenili, da je pri nas približno 450 medvedov. A ker se živali gibljejo tudi čez mejo, letošnja akcija poteka čez mejo, na celotnem območju medveda. Gre za območje dveh milijonov hektarjev – milijon 300 tisoč hektarjev na Hrvaškem in 600 tisoč pri nas, akcija pa je edina taka na svetu. Šele ko se bo zbiranje vzorcev medvedjih iztrebkov končalo, bo na vrsti genska analiza in upajo, da bodo rezultati o številu medvedov pri nas in na Hrvaškem znani junija prihodnje leto.“A smo malo čudni, mi, jagri, da brskamo po medvedjih iztrebkih” nam je dejal eden izmed njih. Ampak prav lovci najdejo največ iztrebkov, saj jih za

V grščini njeno ime pomeni ljubiteljica rose s temnim trebuhom. A temno obarvan zadek imajo samo samčki, pri katerih je zanimivo to, da tisti, ki jih samička pri paritvi zavrne, pogosteje pijejo alkoholno raztopino od onih, ki niso bili zavrnjeni. In prav zato, ker se hranijo s kvasovkami, ki nastanejo ob fermentaciji sadja, so dobile ime vinske mušice. Slišimo tudi ime sadne, ki je kalk iz angleščine, njihovo prevedeno ime iz nemščine pa pomeni kisova mušica.

Prav jesen je tisti čas, ko jih je največ in čeprav so, tako kot številne druge žuželke, marsikomu nadležne, pa je vinska mušica še vedno eden od najpomembnejših modelov ne samo v genetiki, pač pa tudi v humani medicini, razvojni biologiji in nevrobiologiji.Poznamo jih tudi kot sadne mušice, njihovo prevedeno ime iz nemščine pa pomeni kisova mušicaV grščini njeno ime pomeni ljubiteljica rose s temnim trebuhom. A temno obarvan zadek imajo samo samčki, pri katerih je zanimivo to, da tisti, ki jih samička pri paritvi zavrne, pogosteje pijejo alkoholno raztopino od onih, ki niso bili zavrnjeni. In prav zato, ker se hranijo s kvasovkami, ki nastanejo ob fermentaciji sadja, so dobile ime vinske mušice. Slišimo tudi ime sadne, ki je kalk iz angleščine, njihovo prevedeno ime iz nemščine pa pomeni kisova mušica. Prav jesen je tisti čas, ko jih je največ in čeprav so, tako kot številne druge žuželke, marsikomu nadležne, pa je vinska mušica še vedno eden od najpomembnejših modelov ne samo v genetiki, pač pa tudi v human

Po prvi svetovni vojni so na letovanje v Portorož vabili tudi z oglaševanjem, da tam ni komarjev. Kako je bilo zares, ne vemo, pa tudi o komarjih takrat verjetno niso prav veliko verjetno niso vedeli. Prve raziskave o teh dvokrilcih je pri nas naredila dr. Danica Tovornik z Inštituta za varovanje zdravja v 50-ih letih prejšnjega stoletja. Potem raziskav ni bilo več, vse do zadnjih let, ko se je komarjem posvetila biologinja Katja Kalan, raziskovalka na Inštitutu za biodiverzitetne študije v Znanstveno-raziskovalnem središču Univerze na Primorskem. Vseh vrst na svetu je približno 3500, v Evropi jih živi 120, pri nas pa 28. Med njimi sta tudi invazivni vrsti, tigrasti in japonski komar, ki sta se po svetu razširili ob pomoči avtomobilskih pnevmatik in sta precej nadležnejši od drugih. Čeprav so komarji za marsikoga le golazen, pa so tudi pomemben del ekosistema. Če ne verjamete, poslušajte Noetovo bando. Katja Kalan letos spet raziskuje razširjenost komarjev, predvsem tigrastega. Če ga najdete, prosi, ji to s

Trenutno jih je na svetu približno 600 vrst. A ker prav zdaj nekje na območju Avstralije raziskujejo obširno skupino, v kateri morda odkrijejo tudi take, ki imajo rade meso, se bo število vrst mesojedk mogoče zvišalo. Približno 10 oziroma 15 odstotkov vseh znanih pa smo našli v Trzinu. Jure Slatner je najbrž eden redkih, če ne kar edini pri nas, ki se ukvarja z mesojedimi rastlinami. Ni zbiralec, pač pa je njegov rastlinjak nekakšna podružnica botaničnega vrta, namenjena preučevanju. Z mesojedkami se je začel ukvarjati pred 20-imi leti, ko se je preselil v Trzin in blizu hiše našel tudi rastišča slovenskih predstavnic – vseh je pri nas kar 10 vrst. Sicer so tudi te posebne, pa vendar ne tako kot vrčnica iz Indonezije, ki ima tako velik vrček, da se vanj lahko ujame celo podgana. Med požrešnice, ki se hranijo z mesom, pa niso mesene, gre tokrat Noetova banda.V nekatere mesojedke se lahko ujamejo tudi podgane!Trenutno jih je na svetu približno 600 vrst. A ker prav zdaj nekje na območju Avstralije raziskujejo o

Človek prespi tretjino svojega življenja, mačke menda 70 odstotkov. Kaj pa druge živali? Bryson Voirin je raziskovalec na inštitutu Maxa Plancka v Nemčiji, a vseeno gre večkrat domov na Florido, od tam pa v Panamo, v kateri preučuje spalne navade lenivcev in drugih živali v naravi. Spanje je znanstvenike od nekdaj zanimalo, tudi spanje živali, vseeno pa je doktor Voirin prvi, ki ga raziskuje zunaj, v naravi, ne v laboratoriju. Vse vrste, kar so jih preučevali do zdaj, imajo sposobnost spanja. Črvi, molji, žuželke, ljudje kiti, orangutani. Najzanimivejše pa je, da ne vemo natančno, kaj je poglavitni namen spanja. Kako in koliko spijo živali, nas bo zanimalo v tokratni Noetovi bandi in ob tem ne bomo zaspali.Tudi črvi spijoČlovek prespi tretjino svojega življenja, mačke menda 70 odstotkov. Kaj pa druge živali? Spanje je znanstvenike od nekdaj zanimalo, tudi spanje živali, vseeno pa je doktor Voirin prvi, ki ga raziskuje zunaj, v naravi, ne v laboratoriju. Vse vrste, kar so jih preučevali do zdaj, imajo sposobn

Družinski dan s hišnimi ljubljenci so poimenovali dogodek, ki je bil prejšnjo sredo organiziran ob gimnaziji in veterinarski šoli Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana. Zato, da so svoje aktivnosti in znanje predstavili dijaki, ki se učijo tudi v prvi šolski veterinarski ambulanti pri nas, in da so se na koncu koncev med seboj družili tudi lastniki različnih hišnih živali. Ne, to niso samo psi. So tudi podgane, kače, legvani. Na kaj vse niti ne pomislimo, ko govorimo o hišnih ljubljenčkih? O tem tokrat dijaki BIC-a v Noetovi bandi.Družinski dan s hišnimi ljubljenci so poimenovali dogodek, ki je bil prejšnjo sredo organiziran ob gimnaziji in veterinarski šoli Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana. Zato, da so svoje aktivnosti in znanje predstavili dijaki, ki se učijo tudi v prvi šolski veterinarski ambulanti pri nas, in da so se na koncu koncev med seboj družili tudi lastniki različnih hišnih živali. Ne, to niso samo psi. So tudi podgane, kače, legvani. Na kaj vse niti ne pomislimo, ko govori